STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Raziskovalec: Litij-ionski akumulatorji bi lahko bili pomembni tudi pri prehodu na brezogljično družbo

Ljubljana, 9. oktobra - Litij-ionski akumulatorji, za razvoj katerih letos Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino prejmejo Nobelovo nagrado za kemijo, bi lahko pomembno vlogo pomembno vlogo igral tudi pri prehodu na brezogljično družbo, je za STA povedal raziskovalec s Kemijskega inštituta Robert Dominko.

Švedska, Stockholm Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino za razvoj litij-ionske baterije. Foto: Xinhua/STA

Švedska, Stockholm
Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino za razvoj litij-ionske baterije.
Foto: Xinhua/STA

Švedska, Stockholm Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino za razvoj litij-ionske baterije. Foto: Xinhua/STA

Švedska, Stockholm
Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino za razvoj litij-ionske baterije.
Foto: Xinhua/STA

Švedska, Stockholm Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino za razvoj litij-ionske baterije. Foto: Xinhua/STA

Švedska, Stockholm
Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino za razvoj litij-ionske baterije.
Foto: Xinhua/STA

Da bo razvoj litij-ionskega akumulatorja oziroma baterije nagrajen z Nobelovo nagrado, je bilo pričakovati že nekaj let. "Praktično, odkar se je videlo, da bodo litij-ionski akumulatorji omogočili tudi širši razmah drugih področij. Torej ne samo razmaha področja mobilnih naprav, temveč tudi elektromobilnosti, shranjevanja električne energije in tako naprej," je povedal raziskovalec z Odseka Kemijskega inštituta za kemijo materialov.

"Bilo je sicer pričakovano, a nekako tudi ni bilo za verjeti, da jo bo to področje prejelo, ker je bilo kar nekaj akterjev, ki bi jo lahko dobili. Vemo pa, da se podeljuje največ trem osebam," je dejal.

Goodenough, ki se je med favoriti za nagrado omenjal že v minulih letih, je sicer "alfa in omega litij-ionske tehnologije", je povedal Dominko. On je bil prvi, ki je razvil določene materiale, ki jih danes s pridom uporabljamo, je dejal raziskovalec. Po njegovih besedah je bil Whittingham eden prvih, ki je pokazal, da litijev akumulator lahko deluje. Yoshino pa je to vse skupaj spravil v proizvodnjo in sprožil tehnološki razvoj.

Po njegovem mnenju je ta tehnologija že pomembno vplivala na človeštvo, ima pa možnosti, da ga v prihodnje naredi še na drugih področjih. "Želja je prehod s potrošniške družbe, ki temelji na fosilnih gorivih, na brezogljično družbo in tukaj lahko litij-ionski akumulator igra pomembno vlogo tudi v prihodnosti. Obenem, kot je zapisano v obrazložitvi, nam je omogočil razmah vseh novih tehnologij, ki omogočajo povezljivost in stalni dostop do podatkov na mobilnih napravah," je dejal.

Odsek Kemijskega inštituta za kemijo materialov področje baterij raziskuje že zadnjih 30 let. Ker gre za raziskovalni laboratorij, iščejo predvsem nove izzive pri reševanju bazičnih problemov. Za tehnološko raziskovanje pa niso niti opremljeni, je povedal.

Dodal je, da so litij-ionski akumulatorji še vedno tema določenih raziskav, določeni novi materiali in mehanizmi še še vedno preučujejo. Vendar so ti akumulatorji dosegli stopnjo razvoja, da so tehnološko zreli za široko uporabo.

Prihajajo nove generacije litij-ionskih akumulatorjev, ki bodo imele določene druge funkcionalnosti, je pojasnil izredni profesor na ljubljanski fakulteti za kemijo. "Kot Kemijski inštitut smo zelo aktivni pri določanju teh funkcionalnosti, določanju smeri raziskav in tudi tehnoloških rešitev, ki jih bomo ponudili industriji v prihodnje," je pojasnil.

Povedal je, da so litijevi akumulatorji eno poglavje shranjevanja električne energije v baterijske sisteme. Druge možnosti pa so natrijevi, magnezijevi in aluminijevi akumulatorji. To so novodobni akumulatorji, ki so alternativa litij-ionskemu.

Druge vrste akumulatorjev po Dominkovih besedah na nek način rahljajo odvisnost od litijeve rude oziroma surovin. "Vemo, da je (litij) nehomogeno razporejen po svetu. Nekatere države so zelo bogate s temi surovinami in drugi, ki vidimo, da bodo baterijske tehnologije veliko v uporabi, se trudimo, da bi razvili tudi akumulatorje z drugimi kovinami in bili manj odvisni od surovin. Ker je teh kovin več, bi moralo to pomeniti cenejše akumulatorje v prihodnosti," je izpostavil.

Raziskovalci s Kemijskega inštituta s švedskimi kolegi razvijajo aluminijeve baterije, je povedal Dominko. Razvili so nov koncept aluminijevih baterij, ki ima dvakrat višjo energijsko gostoto od predhodnih baterij, hkrati pa je osnovan na pogostih in okolju manj škodljivih materialih.