STAznanost
Humanistika in družboslovje

Na okrogli mizi v okviru stoletnice UL o pomenu delovanja astronoma Hallersteina

Ljubljana, 14. oktobra - Na Univerzi v Ljubljani (UL) je v okviru praznovanja stoletnice potekala okrogla miza o pomenu Hallersteinovega znanstvenega dela v zgodnjih stikih med Evropo in Kitajsko. Po besedah dekana Filozofske fakultete UL Romana Kuharja, je astronom iz 18. stoletja dokaz, da je slovenski prostor omogočal temelje za znanstveno delo že pred ustanovitvijo UL.

Ferdinand Avguštin Haller von Hallerstein - Liu Songling (1703-1774) je bil astronom, jezuitski misijonar, znanstvenik, matematik, kartograf in diplomat, ki je svojo mladost preživel v Mengšu in se šolal na jezuitski šoli v Ljubljani. Morska svilna pot ga je leta 1739 pripeljala na Kitajsko, kjer je živel vse do smrti.

Po končanem šolanju je namreč odšel v misijone in leta 1739 prispel na cesarski dvor v Peking, kjer je deloval v astronomskem uradu in dosegel naziv mandarin tretje stopnje. V cesarskem observatoriju je opravil številna opazovanja nebesnih pojavov in lege planetov glede na zvezde ter objavil zvezdni katalog in karto zvezdnega neba.

Ferdinand Avguštin Hallerstein se je s svojim raziskovanjem v slovensko in kitajsko zgodovino zapisal kot eden največjih učenjakov svojega časa, saj je med drugim, tako Kuhar, "ključno prispeval k napredku Kitajske na področju astronomije".

Hkrati je s svojim znanjem jezikov po Kuharjevih besedah Hallerstein gradil mostove med Evropo in Kitajsko, na kar je opomnil tudi predstavnik kitajskega veleposlaništva v Sloveniji Wu Chunlai, ki je astronoma poimenoval za pionirja slovensko-kitajskih odnosov.

Wu Chunlai je opozoril tudi na ekvatorialno obročasto kroglo, zvezdni opazovalnik, ki ga je načrtoval in izdelal Hallerstein in še danes stoji na ploščadi starega astronomskega observatorija v Pekingu.

Kot je poudaril, naj bi na Kitajskem v kratkem izdelali repliko Hallersteinovega opazovalnika in jo pripeljali v Slovenijo, kjer upa, "da bo postala spomenik slovensko-kitajskega prijateljstva".

Po besedah namestnika direktorja Arhiva RS Andreja Nareda naj bi replika stala v bližini arhivov.

Manjšo repliko so v začetku letošnjega leta Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) že podarili predstavniki Kitajske akademije znanosti, ki so po besedah podpredsednika SAZU Roberta Zorca Slovenijo obiskali v sklopu sodelovanja med obema inštitucijama.