STAznanost

Za okrepljeno sodelovanje gospodarstva s Cernom potreben čas

piše Lea Udovč

Ljubljana, 16. oktobra - Vključenost slovenskega gospodarstva v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Cern) je trenutno nizka, kar po mnenju Andersa Unnervika iz Cerna za razmeroma novo pridruženo članico Cerna ni presenetljivo, saj kontakti z industrijo še niso vzpostavljeni. Prepričan je, da se bo tudi za Slovenijo to sodelovanje v prihodnje povečalo.

Švica, Ženeva.
Evropska organizacija za jedrske raziskave (Cern), logotip.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Švica, Cern.
Na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave - CERN je potekal Dan slovenske industrije, ki ga organizirajo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Spirit in GZS.
Vodja za pridružene članice in ne-članice CERN Emmanuel Tsesmelis.
Foto: Lea Udovč/STA

Švica, Cern.
Na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave - CERN je potekal Dan slovenske industrije, ki ga organizirajo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Spirit in GZS.
Foto: Lea Udovč/STA

S Cernom že več desetletij zelo uspešno sodelujejo številni slovenski raziskovalci, država pa si še zlasti od leta 2017, ko je Slovenija uradno postala pridružena članica Cerna, prizadeva povečati tudi večjo vključenost slovenskega gospodarstva.

Slovenija namreč trenutno spada med članice in pridružene članice Cerna z najnižjim razmerjem med vrednostjo realiziranih pogodb s Cernom in vplačilom države. Slednje v fazi pridruženega članstva znaša milijon švicarskih frankov, polnopravno članstvo pa bo državo stalo približno 2,8 milijona frankov.

V ta namen so minuli teden v Cernu pripravili Dan slovenske industrije, ki se ga je poleg predstavnikov države udeležilo tudi 24 podjetij, ki so v Cernu iskala informacije in priložnosti za sodelovanje.

Kot je ob robu dogodka za STA povedal vodja dobave in industrijskih storitev na oddelku za dobavo in prenos znanja Anders Unnervik, razlog za nizko vključenost slovenskega gospodarstva v Cern med drugim tiči v kratkem časovnem obdobju, ki je minilo od pridobitve statusa pridruženega članstva, zaradi česar kontakti z industrijo še niso vzpostavljeni.

Podjetja, ki izpolnjujejo zahteve Cerna ter so konkurenčna in zainteresirana, sicer po njegovem mnenju ne bi smela imeti težav pri sklepanju poslov s Cernom.

Vodja odnosov s pridruženimi članicami in državami, ki niso članice, Emmanuel Tsesmelis, je spomnil, da so slovenska podjetja v preteklosti s Cernom že sodelovala, in sicer predvsem v okviru projekta Atlas. "Sedaj pa moramo poskrbeti, da se bodo ta prvotna prizadevanja okrepila ter razširila iz Atlasa na Cern kot laboratorij," je poudaril.

Slovenija postopoma gradi ugled in zaupanje

Po mnenju predstavnika slovenskega gospodarstva za sodelovanje s Cernom Sama Tume je Slovenija glede na finančne kazalce sicer res neuspešna, vendar pa glede na čas, ki je pretekel od pridobitve statusa pridružene članice, rezultati niso slabi. Slovenija je namreč po besedah Tume v zadnjih letih pridobila veliko manjših naročil z dodano vrednostjo, zgradila ugled in pridobila izkušnje, kar je spodbudno.

"Tako kot pri vseh razvojnih partnerjih je najprej potrebno zgraditi veliko zaupanja. Da so se mala naročila zgodila, je indikator, da gre v pravo smer, bomo pa morali napeti sile z vseh strani, da se bodo stanje še izboljšalo," je za STA povedal Tuma.

Najbolj uspešna mala in srednje velika podjetja

Pri sodelovanju s Cernom so po besedah Unnervika najbolj uspešna mala in srednje velika podjetja z nišnimi produkti, ki ustrezajo potrebam Cerna. "Če so produkti dobre kvalitete in razumne cene, ima vsako podjetje možnost prodaje produktov Cernu," je povedal Unnervik.

Pojasnil je, da v Cernu kupujejo veliko različnih stvari in materialov, ne nujno v velikih količinah, temveč na raznolikih tehnoloških področjih, tako na področju elektronike, strojništva, mehanskih struktur, vakuuma, optike itd. "Če je podjetje specializirano na področju, ki ga potrebujemo, je lahko uspešno."

Prvi koraki do uspeha podjetij

Kot je pojasnil Unnervik, je prvi korak do uspeha podjetij v Cernu ta, da se podjetja pogovarjajo z ljudmi v Cernu, "da razumejo, kaj potrebujemo, da se začnejo odzivati na razpise in pošiljati ponudbe, ter da, četudi ne dobijo pogodbe, vztrajajo in nadaljujejo."

Vsem podjetjem je še svetoval, da s Cernom, kljub morebitnemu neuspehu pri pridobivanju naročila, stopijo v stik, ter pridobijo informacije o razlogih za neuspeh, zaradi česar bodo naslednjič lahko bolj konkurenčni. "Če ne dobijo naročila, naj nadaljujejo in slej ali prej bodo dobili pogodbo," je menil Unnervik.

Za krepitev sodelovanja podjetij s Cernom pa v organizaciji pripravljajo tudi dogodke, kot je nedavni Dan slovenske industrije v Cernu, ter sodelujejo na dogodkih, kot je Big Science Business Forum, ki je lani potekal na Danskem. Na tem dogodku predstavniki največjih znanstvenih organizacij, kot so Cern, Esa, Iter itd., predstavijo svoje potrebe v naslednjih petih letih.

Pomembna vloga predstavnika slovenskega gospodarstva v Cernu

Po mnenju Tsesmelisa je ključni vidik za večjo vključenost gospodarstva v Cern mreženje, kar omogočajo dogodki, kot je Dan slovenske industrije v Cernu. Zelo pomembno vlogo pa ima po mnenju obeh obeh predstavnikov Cerna tudi predstavnik gospodarstva za sodelovanje s Cernom, ki povezuje Cern z industrijo v domači državi.

Uspeh sodelovanja industrije s Cernom je po mnenju Tsesmelisa zelo odvisen od dinamike in aktivnosti predstavnika slovenskega gospodarstva v Cernu. "Pomembno je, da predstavniki gospodarstva v Cernu razumejo naše potrebe ter da imajo potrebne kontakte v lokalni industriji v svoji državi, da lahko naredijo povezavo," pa je dodal Unnervik.

Na ravni države potrebna večja organiziranost

Po mnenju predstavnika slovenskega gospodarstva v Cernu Sama Tume v Sloveniji za spodbujanje sodelovanja gospodarstva, ne le s Cernom, temveč tudi z drugimi velikimi znanstvenimi organizacijami, potrebujemo boljšo organiziranost na ravni države. Kot primer dobre prakse je izpostavil Švedsko, Dansko in Nizozemsko, v katerih ena državna enota upravlja s podatkovno bazo vseh podjetij, razdeljenih po področjih, ki so zainteresirana za delo z velikimi znanstvenimi projekti, česar v Sloveniji ni.

Podjetja je zato težko motivirati, da se sodelovanje splača, je menil Tuma. "Veliko dela bi bilo potrebno vložiti v to, da podjetjem predstavimo, da te priložnosti sploh obstajajo," je povedal ter dodal, da bi hkrati morala biti bolj proaktivna tudi podjetja sama. Podjetja so tista, ki bodo na koncu prodala. Mi imamo lahko dobro bazo, a če se ne bodo usedli za mizo, zgradili odnosa in prodali, ne bo ničesar," je še povedal Tuma.