Inštitut za novejšo zgodovino zaznamoval 60 let delovanja
Ljubljana, 17. oktobra - Inštitut za novejšo zgodovino letos praznuje 60 let delovanja. Prehojeno pot so danes zaznamovali v ljubljanski Kazini s slavnostno akademijo s pogledom, uprtim naprej, so zapisali v vabilu. Osrednji govornik je bil predsednik DZ Dejan Židan, ki je med drugim dejal, da inštitut razpolaga z izjemno znanstveno avtoriteto.
Židan je v govoru izpostavil, da se v današnjem času, zaznamovanim z digitalizacijo ter nenehnim pehanjem za materialnimi dobrinami in čim večjim dobičkom, utegne kdo vprašati o pomenu zgodovinopisja. Neposredno res ne prinaša tehnoloških rešitev, razvoja gospodarstva in tozadevnega napredka, a je za družbo vendarle nepogrešljivo, ker "kritično in nepristransko raziskuje pretekle dogodke", ohranja zgodovinski spomin in "nam omogoča razumeti sedanjost in obenem projicirati prihodnost", je dejal.
Po njegovem mnenju zgodovinopisje tudi pomaga razreševati globalna vprašanja, preprečuje ponavljanje preteklih napak in, "kar je z vidika naroda še posebej pomembno, krepi narodno zavest in pripadnost".
Dejal je, da simbolno utemeljuje "vse, ne le državo Slovenijo, ne le slovenski narod, pač pa prav vsakega posameznika, prav vse, ki so v vseh obdobjih sestavljali slovensko družbo". Doda je še, da je zgodovinopisje prav tako pomemben in nepogrešljiv del humanistike, ki v naraščajoči kompleksnosti in globalni prepletenosti sodobnih družb prispeva k ustvarjanju javnega dobrega.
Inštitut za novejšo zgodovino je javni raziskovalni zavod, ki načrtno raziskuje in znanstveno ter strokovno predstavlja obdobja od srede 19. stoletja do sodobnosti, vsebinsko pa raziskuje celotno zgodovinsko dogajanje v slovenskem prostoru in ga primerja z zgodovinskim razvojem v širšem prostoru. Pri raziskovalnem delu sodeluje z raziskovalnimi in pedagoškimi institucijami v slovenskem, sosedskem, evropskem in svetovnem prostoru.
Ob ustanovitvi leta 1959 se je imenoval Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Tedaj je bilo postavljeno vprašanje, ali naj inštitut preučuje celotno narodno zgodovino obdobja, ki ga štejemo za novejšo dobo, ali le njen ideološko-politično izbrani del, zgodovino delavskega gibanja, so spomnili na spletni strani inštituta.
Čeprav so se raziskovalne teme z ozke specializirane zgodovine delavskega gibanja že po prvem desetletju delovanja inštituta začele širiti na celotno narodno zgodovino, se je to v njegovem imenu pokazalo šele leta 1989, ko se je preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino. V sestavi inštituta je bil do leta 1992 tudi arhiv, ki je hranil predvsem gradivo iz časa druge svetovne vojne. Danes gradivo hrani Arhiv RS.
Inštitut izvaja dva raziskovalna programa in infrastrukturni program kot javno službo. Raziskovalna skupina inštituta šteje 24 raziskovalcev in strokovnih sodelavcev. Strokovna knjižnica razpolaga z 29.000 knjigami s področja novejše zgodovine z naborom najpomembnejšega časopisja slovenskega in jugoslovanskega izvora, specialno literaturo fašistične in nacistične provenience, hrani pa tudi gradivo nekaterih njegovih nekdanjih raziskovalcev.
Na inštitutu gredo v korak z razvojem zgodovinopisja in upoštevajo dosežke ostalih humanističnih in družboslovnih disciplin. Kot so še zapisali, "težijo k permanentnemu preverjanju izhodišča vede, vplivov okolja in nacionalne znanstvene politike". Prepričani so, da je zgodovinopisno raziskovanje sodobnosti tudi svojevrstno držanje ogledala družbi. Inštitut se bo tudi v prihodnje gibal na robu med preteklostjo in sedanjostjo, saj sodobna zgodovina ni le humanistična disciplina, pač pa tudi pogovor s sodobno družbo in njenimi problemi.