Na okrogli mizi pozvali k zagotovitvi konkurenčnega raziskovalnega okolja

Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je poudaril, da je velik zagovornik kroženja možganov na področju raziskovanja, vse bolj pa ga skrbi beg možganov v tujino zaradi premalo atraktivnega raziskovalnega okolja v Sloveniji. Zaskrbljen je tudi zaradi odnosa slovenske družbe do znanosti, ki se po njegovih besedah kaže tudi v nepotrebnem administriranju, ko gre za prepoznavanje dobrih raziskovalnih idej.

Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je opozoril, da naši državi še vedno ni uspelo vrhunskih raziskovalcev ustrezno umestiti v javni plačni sistem, s čimer spodbuja beg možganov v tujino. Po njegovih besedah s tem kažemo vztrajanje pri povprečnosti, kar pa je slab obet za prihodnji razvoj slovenske znanosti, tudi v medicini in biomedicini.

"Imamo uspehe, na katere smo lahko ponosni, a bi lahko bilo še bistveno boljše," je stanje na področju kliničnih raziskav v medicini ocenil Aleš Blinc iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Po njegovem mnenju so tudi pri raziskovanju ob ustrezni infrastrukturi ključni dejavnik ljudje, zato je zaskrbljen, ker klinični raziskovalec zaradi premajhnega zanimanja mladih vse bolj postaja "ogrožena vrsta".

Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh je dejal, da bi država morala zagotoviti namenska sredstva za nakup dragih kosov raziskovalne opreme, saj so ti prevelik zalogaj za posamezno institucijo. V zvezi s tem je Peter Volasko z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pritrdil potrebi po novem investicijskem ciklu v raziskovalno infrastrukturo.

Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo je ocenila, da ne bo dovolj le povečati obseg sredstev za raziskovanje v medicini, ampak bo treba tudi spremeniti strukturo financiranja, ki bo odpravilo zapostavljenost dela strok. Predstavnica Evropske komisije Saša Jenko pa je poudarila pomen sodelovanja znotraj medicinskega raziskovanja kot izrazito multidisciplinarnega področja.

Današnja okrogla miza je postregla tudi s podatkom, da je Slovenija lani za financiranje znanstvenih raziskav in razvoja namenila 191,7 milijona evrov proračunskih sredstev, kar predstavlja 12,4-odstotno povečanje glede na proračun v letu 2017. Kljub temu pa po opozorilu razpravljavcev financiranje znanstvenih raziskav še vedno ni v skladu s cilji v Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-220.