STAznanost
Humanistika in družboslovje

Fosil razkril izvor skupinskega vedenja pred pol milijarde let

Pariz, 22. novembra - Znanstveniki so odkrili fosil majcenih bitij v obliki podkve, ki so se pred 480 milijoni let premikala po dnu oceana v vrsti eno za drugim. Gre za primer doslej najstarejšega znanega skupinskega vedenja živali, je poročala francoska agencija AFP.

Fosilna najdba iz maroške puščave blizu mesta Zagora kaže ducat živalic velikosti kovanca, ki so v vrsti vse usmerjene v isto smer.

"Gre za najstarejši primer tako natančno organiziranega skupinskega vedenja," je dejal soavtor študije Abderrazak El Albani s francoskega centra za znanstvene raziskave.

Kot so v reviji Scientific Reports zapisali znanstveniki, je fosil izumrlih morskih bitij trilobitov skoraj v popolnem stanju.

Trilobiti spadajo v deblo členonožcev, v katerem so tudi insekti, stonoge, pajki in raki, in so imeli tako kot njihovi sodobni sorodniki členjeno telo in zunanji skelet.

Biologi so sicer že zelo izčrpno proučili vedenje skupin živali, kot so jate rib in ptic ali čred antilop, vendar pa je o izvoru skupinskega vedenja znanega malo.

Znanstveniki domnevajo, da najdba fosila napeljuje na dve možni razlagi.

Starodavne živali vrste Ampyx priscus, daljni sorodniki današnjih rakov rarogov, so se morda selile iz enega mikro okolja v drugo zaradi slabega vremena.

Po drugi razlagi bi bil lahko urejen sprevod na dnu morja "sezonsko paritveno vedenje", podobno migracijam spolno zrelih živali na paritvena območja.

Kot je dejal glavni avtor članka Jeana Vanniera z univerze v Lyonu, skupinsko vedenje zmanjšuje tveganje za napad plenilcev, vsekakor pa kaže na "precej dovršen živčni sistem".