Do arhivskega gradiva bo do konca leta mogoče dostopati preko virtualne arhivske čitalnice
Ljubljana, 20. novembra - Arhiv RS skupaj s ostalimi javnimi arhivi vzpostavlja slovenski elektronski arhiv, ki naj bi v prihodnje v elektronski obliki hranil vso arhivsko gradivo. Do tega bo mogoče dostopati tudi preko spleta. "Obstaja namreč tveganje, da bo del gradiva zaradi lastnosti nosilca zapisa sčasoma propadel," so odločitev za tak arhiv pojasnili v Arhivu RS.
V Arhivu RS projekt slovenskega elektronskega arhiva, ki so ga poimenovali e-ARH.si, razvijajo večinoma z evropskimi sredstvi, njihov namen pa je digitalizirati celoten proces ravnanja z arhivskim gradivom ter slednjega na koncu v prijazni in enostavni obliki ponuditi uporabnikom.
Do gradiva v elektronski obliki bo po besedah vodje projekta Tatjane Hajtnik nekje do konca leta mogoče dostopati preko Virtualne arhivske čitalnice, ki bo preko spleta dostopna praktično iz domačega naslonjača. V njej bo mogoče tudi naročiti gradivo, ki je še v listinski obliki, in ga v kratkem času prevzeti v elektronski obliki.
Po besedah namestnika direktorja Arhiva RS Andreja Nareda je njihov cilj, da bi v elektronsko obliko spravili in v čitalnici javnosti ponudili celotno gradivo, ki ga trenutno hranijo, bo pa za to moralo preteči še nekaj časa. Zaradi pomanjkanja sredstev namreč digitalizacija gradiva poteka počasi - trenutno je digitaliziran manjši del (to je do pet odstotkov) gradiva.
Poleg gradiva, ki ga že hranijo javni arhivi, bo v čitalnici mogoče dobiti tudi gradivo, kot so na primer pomembnejše objave na družbenih omrežjih ali posnetki sej državnega zbora. V Arhivu RS se namreč zavedajo, da je vse manj pomembnega gradiva objavljenega v fizični obliki ter da je treba zajeti tudi gradivo, ki bi sicer zaradi svoje oblike prej ali slej izginilo.
Dostop do elektronskega gradiva bo prilagojen ranljivim skupinam, slepim in slabovidnim. Arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, pa bo anonimizirano, so povedali pred začetkom mednarodne konference v okviru projekta e-ARH.si.
Po besedah Hajtnikove je enega večjih izzivov predstavljal format, v katerem hraniti gradivo. V okviru projekta so zato razvili poseben urejevalnik, s pomočjo katerega zavezanci za predajo gradiva slednjega pretvorijo v določene formate, ki naj bi postali standard.
Projekt in njegove rešitve sicer podrobneje predstavljajo na mednarodni konferenci, ki bo danes in jutri potekala v Ljubljani. V uvodu konference je Nared danes med drugim opozoril, da bo prihodnje leto poteklo evropsko financiranje projekta in da je treba za nadaljevanje zagotoviti stabilno državno financiranje.
"Na nas arhivistih je, da slovenski elektronski arhiv sprejmemo za svojega, na pristojnih odločevalcih pa, da tudi po zaključku trenutnega projekta zagotovijo tako finančne kot kadrovske pogoje, da bodo rešitve projekta zares zaživele. Zato upravičeno pričakujemo, da bomo lahko po letu 2020 dejansko govorili o javnem elektronskem arhivu v okviru slovenske arhivske javne službe, torej o organizacijski obliki s stabilnim, predvidljivim financiranjem, prepoznavnim statusom in zadostno kadrovsko zasedbo," je dejal.