Pirtošek: Kognitivne sposobnosti je mogoče v starosti nadgraditi

V povezavi s staranjem možganov so po nevrologovih besedah tudi zelo optimistična sporočila. Nekatere kognitivne sposobnosti so s starostjo manj prizadete, tako denimo s področja govora, jezika, splošne izobrazbe in aritmetike. Če se starostniki posvečajo sebi in okolju, jih lahko uspešno nadgrajujejo.

Posebno uspešni so lahko takrat, ko je treba dati na skupni imenovalec nekaj, kar je obvezno, kar je čustveno, kar je praktično, kar je socialno in kar je kognitivno logično. "Tu bodo starejši zelo uspešni pogosto zato, ker bodo znali narediti korak nazaj, da bodo potem naredili dva ali tri korake naprej. To je tisto, kar bi lahko imenovali modrost," je povzel.

Prav tako po njegovih besedah vliva optimizem ugotovitev, da lahko z določenim slogom življenja vplivamo na to, kako se določeni geni vklopijo ali izklopijo. Presenetljiva ugotovitev sodobne znanosti pa je tudi, da se v naših možganih rojevajo nove celice, je izpostavil.

Dobra novica iz medicine je nadalje nevroplastičnost. Če se trdno odločimo za dosego nekega cilja, denimo obvladanje tujega jezika, se znajo možgani starostnika lepo prilagoditi in pomagajo pri doseganju cilja, so nevroplastični, je pojasnil.

Po njegovih besedah je povprečen zdrav starejši človek v primerjavi z obdobjem, ko je bil 20 ali 30 let mlajši, tudi vsak dan srečnejši, ker se stres umika umirjenosti. Med starejšimi je nadalje manj depresije. Medtem ko je ta najbolj razširjena med starimi 40 let, je pri zdravih starejših in neodvisnih ljudeh za polovico nižja. Nekateri ljudje se starajo zelo uspešno, super uspešno. V angleščini takega človeka imenujejo super ager. Tudi sodobna medicina jim namenja pozornost in preučuje, v čem je njihova skrivnost.

Na srečanju so zatem spregovorili o demenci. Alenka Virant iz združenja za pomoč pri demenci Spominčica je opozorila, da oseba z demenco, ki postopno izgublja sposobnost za opravljanje vsakodnevnih opravil, potrebuje nenehno podporo. Vendar pa je pomembno, da dela sama, ne pa da svojec ali pomočnik naredi vse namesto nje. Nujno je, da so ljudje, ki ji pomagajo, potrpežljivi in imajo čas. Potrebna je večja organizacija pri vsakodnevni rutini, naloge, ki jih je treba opraviti, pa je treba načrtovati, je poudarila.

Osebe z demenco morajo biti po njenih besedah čim bolj aktivne tako fizično kot miselno. Pomembno je, da vzdržujejo socialne stike, morajo pa imeti tudi dovolj spanja, je dejala.

V Sloveniji je bilo v začetku letošnjega leta 413.054 starih 65 let ali več, kar je skoraj 20 odstotkov prebivalstva. Med starejšimi je stopnja tveganja revščine najvišja, zadovoljstvo z življenjem pa najnižje.