Celjska fakulteta za logistiko s projektom za vodikove tehnologije

Kot je za STA povedal vodja projekta Matjaž Knez, želijo s tem izobraževalno-tekmovalnim programom razvijati kompetence mladih, zato so vanj zajeli celotno izobraževalno vertikalo, od osnovnih šol do univerz.

"Prost in odprt program je zasnovan za osveščanje mladih o pomenu trajnostne mobilnosti in okoljske trajnosti ter za dvig zavedanja o negativnih vplivih motorjev na izgorevanje na kakovost zraka v mestih in na zdravje ljudi," je pojasnil Knez.

S predstavitvijo trenutnih zelenih tehnologij in možnih načinov njihove uporabe v transportu bodo izvajalci programa skušali vzbuditi zanimanje za vodik, dvigniti tehnološko osveščenost ter mlade navdušiti, da se odločajo za študij in poklice, povezane z novimi vodikovimi (H2) tehnologijami, katerih uporaba imajo po njihovem mnenju velik potencial.

Zaključek programa, ki ga letos izvajajo prvič, bo potekala v sklopu mednarodnega sejma Energetika Interklima od 31. marca do 3. aprila v Celju. Za izvedbo dogodka jim je Celjski sejem dal na voljo 2500 kvadratnih metrov razstavnih površin, na katerih bo med drugim potekal simpozij raziskovalcev prav na temo priložnosti in izzivov vodikovih tehnologij za trajnostno mobilnost in čistejši planet.

Ob tem bo v času sejma potekalo tudi tekmovanje dijaških ekip v sestavljanju in tekmovanju Lego vozil na vodik, k predstavitvi pa nameravajo povabiti tudi akterje, podjetja in organizacije, ki so kakorkoli povezani s področjem vodika.

Izobraževanje in tekmovanje v sklopu programa H2Student bo sicer potekalo vzporedno z izvajanjem projekta Koridor brezemisijske mobilnosti Slovenije, ki ga že vodi podjetje Ecubes in s katerim se je lotilo izzivov implementacije vodikovih tehnologij v Sloveniji.

Kot poudarjajo ob tem, je vodikova ekonomija danes realnost, ki trka na vrata. Glavna prednost uporabe vodika v primerjavi s fosilnimi gorivi je namreč v tem, da pri njegovi uporabi v motorju ne prihaja do izpustov ogljikovega dioksida, zato bi lahko v prihodnosti nadomestil pojemajoče rezerve fosilnih goriv.

Vendar pa se je vzpostavitve sistema po njihovem mnenju treba lotiti celovito - od proizvodnje vodika do končnega uporabnika. Zdaj namreč večino vodika še vedno proizvedejo prav s pomočjo fosilnih goriv, zato mora biti realni končni cilj njegova proizvodnja s pomočjo obnovljivih virov energije.

Medtem so vsi pomembni avtomobilski proizvajalci že predstavili ali pa še bodo svoja delujoča električna vozila na vodik, vlade najrazvitejših držav pa so se zavezale, da bodo še bolj podpirale razvoj in gradnjo infrastrukture polnilnih mest, sporočajo nosilci programa. Dodajajo, da je tudi Slovenija v svojih akcijskih načrtih že zapisala uporabo vodika kot enega od pogonskega goriv v prometu.

Najnovejše napovedi predvidevajo, da bo med leti 2040 in 2050 okoli 80 ali celo več kot 95 odstotkov osebnih vozil elektrificiranih, kar pa ne pomeni, da bodo to le baterijska električna vozila. Tržni delež naj bi naraščal tudi vozilom, ki imajo gorivne celice, s katerimi bodo iz vodika pridobivali električno energijo, so dodali.