V Nuku predstavili monografijo stoletne zgodovine prve slovenske univerze

"Izid monografije sodi na seznam dogodkov praznovanja stoletnice univerze. Glavna vsebina je zgodovinski pregled dogajanja na univerzi, a to je tudi priložnost, da se ozremo v prihodnost, da pogledamo, kakšne so bodoče oblike univerz, ne le v nacionalnem okviru, ampak tudi širše," je pojasnil rektor ljubljanske univerze Papič.

Ljubljanska univerza, ki je postala članica evropske zveze univerz Eutopia, gre po Papičevih besedah v tej smeri, kar bo pomenilo, da bodo v bodoče veliko bolj usklajevali svoje aktivnosti s partnerskimi univerzami, kot so to počeli do sedaj.

Knjiga se ukvarja z izzivi preteklosti, ki so hkrati tudi izzivi sedanjosti. "Zgodovina univerze se tako giblje nekje med vprašanjem nacionalne identitete in vlogo, ki jo ima pri njenem oblikovanju, ohranjanju in razvoju, med univerzalnostjo znanosti in univerzitetno avtonomijo, torej pravico do svobodnega ustvarjanja in svobode duha, kot je tudi naslov monografije," je povedal zgodovinar Repe.

Vsi ti trije elementi so se skozi zgodovino po navedbah Repeta prepletali, enkrat so bili bolj v ospredju nacionalni cilji, zlasti ob ustanovitvi univerze, pa tudi med drugo svetovno vojno, drugič, zlasti v zadnjem obdobju, so v ospredju predvsem univerzalni cilji. "Postavljeni smo pred izzive globalizacije, povezovanje z drugimi univerzami in nenazadnje z nastajanjem konzorcijem univerz. To prinaša globoke premisleke, ki pa v svojem bistvu niso nič drugačni, kot so bili na začetku univerze," je dejal.

Filozof Dolar se v prispevku Univerza in kritični duh osredotoča na uveljavitev perspektive humanistike in družboslovja, govori tudi o svoji osebni izkušnji - izkušnji neke generacije, ki se je pred 50 leti podala v študentske revolte. "Leta 1968 je namreč domala vse zahodne univerze pretresalo študentsko gibanje, množično gibanje protesta in kritičnega upora," je dejal. Dodal je, da je poglavitna naloga univerze ohranjanje kritičnega in neodvisnega duha. Dolar si, kot je dejal, močno želi, da bi univerza znala ohranjati in na novo iznajdevati ta kritični duh, kot ga je znala v preteklosti.

Monografijo z naslovom Univerza v Ljubljani 100 let 1919-2019: Svoboda duha, ki je izšla tudi v angleškem jeziku, je uredil Primož Vitez, izbor in spremno besedo k umetniški zbirki univerze je napisala Nadja Zgonik.