STAznanost
Medicina in zdravje

Ob dnevu boja proti raku tudi o razvoju novih tehnologij za diagnosticiranje in zdravljenje

Ljubljana, 4. februarja - Rak je kot drugi vodilni vzrok smrti po svetu pomemben globalni izziv, zato 4. februarja zaznamujemo svetovni dan boja proti raku. V Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti. Če je odkrit zgodaj, ga je mogoče uspešneje zdraviti, tretjino obolenj pa bi bilo mogoče preprečiti že s spremembo življenjskega sloga. Razvoj novih tehnologij pa obljublja tudi spremembe diagnosticiranja in zdravljenja na področju rakavih obolenj.

Po podatkih Mednarodne zveze za boj proti raku za rakom vsako leto zboli okoli 13 milijonov ljudi. Število bolnikov z rakom pa se iz leta v leto veča predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se bo pogostost raka v svetovnem merilu do leta 2032 zvišala na 22 milijonov letno. Po podatkih registra raka je v Sloveniji v letu 2016 na novo z rakom zbolelo 15.072 ljudi, kar pomeni, da so vsakih 35 minut postavili novo diagnozo raka.

V EU vsako leto zaradi raka umre 1,3 milijona ljudi, 3,5 milijona pa jih je diagnosticiranih za to boleznijo. Evropska komisija je ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku napovedala okrepitev boja proti tej bolezni, ki je po srčno-žilnih boleznih drugi najpogostejši vzrok smrti v Evropski uniji. Napovedala je pripravo evropskega načrta za premagovanje raka in v tem okviru sprožila vseevropsko javno posvetovanje.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je začetek javnega posvetovanja označila kot prvi korak v okviru priprave novega načrta za boj proti raku. Kot je pojasnila, želijo v okviru posvetovanja zbrati stališča zdravnikov, znanstvenikov, bolnikov, neformalnih skupin in političnih voditeljev. Namen je opredeliti ključna in prioritetna področja delovanja in ukrepe na vseh ključnih fazah bolezni. Načrt naj bi predstavili še pred koncem leta, so sporočili iz Bruslja.

Od 30 do 50 odstotkov vseh primerov raka je mogoče preprečiti s preventivnimi presejalnimi programi, z zgodnjim odkrivanjem bolezni in zdravim življenjskim slogom. Kar 95 odstotkov primerov raka je posledica vplivanja in kombinacije različnih dejavnikov, med njimi dednih predispozicij, dejavnikov okolja in življenjskega sloga, le manjši delež pa je mogoče pripisati genetskim mutacijam, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Onkološkem inštitutu Ljubljana.

V zbornici zdravstvene in babiške nege ob današnjem dnevu opozarjajo, da ljudje ne poznajo dovolj dejavnikov tveganja in ne obvladajo informacij o preprečevanju raka. Medicinske sestre imajo pri izobraževanju in promociji zdravega življenjskega sloga po njihovih navedbah pomembno vlogo, saj lahko dosežejo vse dele prebivalstva.

Slovenska stroka pomembno prispeva k raziskavam na področju raka, tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru, in k vključevanju slovenskih bolnikov z rakom v najnovejše klinične študije. Slovenski bolniki se trenutno vključujejo kar v 22 kliničnih študij, ki so namenjene analizi, oceni, preizkušanju in uvajanju novih načinov zdravljenja raka.

Poleg novih metod diagnostike in zdravljenja se na področju onkologije razvija tudi umetna inteligenca. Njeno vlogo prepoznava tudi EU, ki je lani za razvoj rešitev umetne inteligence za preprečevanje in zdravljenje raka namenila 35 milijonov evrov.

Umetna inteligenca lahko omogoči boljši vpogled v razvoj in napredek različnih vrst tumorjev, nova tehnologija pa bi lahko pomagala izoblikovati boljše in učinkovitejše zdravljenje za vsakega bolnika, pri katerem bodo zaznali rakave celice. Računalniki lahko namreč predelajo veliko količino podatkov in iz zgodovine več bolnikov predvidijo nek vzorec, bolj so občutljivi tudi pri analizi posnetkov tkiv.

Moči v iskanju pametnih rešitev v podporo bolnikom po zdravljenju raka sta združila tudi mariborska univerzitetni klinični center (UKC) in univerza. S partnerji iz tujine sta zagnala mednarodni projekt Persist, v okviru katerega bodo s pomočjo uporabe umetne inteligence oblikovali inovativen koncept spremljanja in podpore takšnim bolnikom.

V UKC Maribor in še treh evropskih bolnišnicah bodo izvedli pilotni projekt, v katerega bodo na mariborski strani vključili 40 bolnikov, ozdravljenih za rakom dojke in debelega črevesa. Te bodo spremljali s pomočjo pametne ure, prek katere bodo bolniki med drugim lahko komunicirali s psihologi. Tako se ne bodo beležili le klasični merjeni podatki o zdravstvenem stanju bolnika, ampak tudi njihovo izražanje v besedi in sliki, vključno z obrazno mimiko, tonom glasu in vsem drugim, kar lahko da pomembne informacije o počutju obravnavane osebe.

Na podlagi zbranih podatkov bodo izdelali nove modele analiz zdravstvenih podatkov, ki bodo lahko služili za nadaljnjo obravnavo bolnikov po zdravljenju raka. V sklopu projekta bodo partnerji razvili še platformo masovnih podatkov, ki bo združila obe komponenti in ju povezovala z digitalnimi zapisi o bolnikih, ki se uporabljajo v bolnišnicah.

Onkologi si od tega obetajo predvsem možnost kakovostnejšega spremljanja bolnikov in posledično lažjo pomoč. "Zdraviti raka znamo. Ko bolnik zaključi zdravljenje, pa ga je treba vrniti v družbo. Mislim, da lahko tu dobimo zelo pomembne podatke, kako pomagati na poti te rehabilitacije. Da človek ostane ozdravljen in si izboljša kvaliteto življenja, ki je bila za določen čas okrnjena zaradi zdravljenja in duševne stiske ob soočanju z diagnozo," je danes povedala predstojnica oddelka za onkologijo UKC Maribor Maja Ravnik.

Sogovornice, ki jih je združenje za boj proti raku dojk Europa Donna Slovenija danes povabilo na pogovor o psihosocialni podpori za bolnice z rakom in njihove svojce med zdravljenjem in po njem, so poudarile pomen strokovne pomoči. Ni jim treba trpeti, ker je pomoči dovolj, so izpostavile.

Bolnice naj se čim prej vključijo v skupine za pomoč, ki že delujejo, je svetovala doktorica zakonske in družinske terapije Barbara Kreš. Tako bodo po njenih besedah spoznale ljudi, ki se soočajo s takšnimi težavami kot same.

Po besedah psihologinje Sanje Roškar iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pa si ženska v času bolezni lahko pomaga sama z izvajanjem prijetnih dejavnosti, kot sta zmerna telesna aktivnost in sprehod v naravi, ali pa s kvačkanjem in branjem knjig Spomnila je tudi na moč pogovora.