Nad dinozavri so letali številni pterozavri

Obstaja več kot sto znanih vrst pterozavrov, znanstveniki pa še vedno odkrivajo nove. A čeprav so bili pterozavri dokaj veliki in naseljevali velika območja sveta - obe Ameriki, Azijo, Afriko in Evropo -, so doslej našli le bolj fragmentarne ostanke, saj se njihove dokaj tanke in votle kosti niso dobro ohranile.

V Kanadi odkrili največjo letečo žival v zgodovini

Znanstveniki so odkrili novo vrsto pterozavrov - plazilcev, velikih kot letalo, ki so kraljevali na pradavnem nebu nad tiranozavri, triceratopsi in drugimi dinozavri v pozni kredi (pred 100 do 65 milijoni let). Primerki vrste Cryodrakon boreas, ostanke katere so sicer našli že pred več kot 30 leti v provinci Alberta, so imeli razpon kril deset metrov in tehtali 250 kilogramov. Doslej so mislili, da gre za pterozavra rodu Quetzalcoatlus, še enega gigantskega letečega reptila.

Kot drugi krilati plazilci, ki so živeli pred kakšnimi 77 milijoni let, je bil Cryodrakon boreas mesojed, verjetno se je prehranjeval s kuščarji, majhnimi sesalci in celo mladiči dinozavrov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal David Hone z londonske Univerze Kraljce Marije, vodja študije, objavljene septembra v Journal of Vertebrate Paleontology.

Odkrili "železnega zmaja"

V Avstraliji so odkrili novo vrsto pterozavra, ki naj bi živel pred 96 milijoni let. Imel je zobe v obliki konic, štirimetrski razpon kril, lahko je preletel velike razdalje, na kopnem pa je hodil po štirih nogah. Ostanke so paleontologi našli v državi Queensland na severovzhodu v okolici mesta Winton, ko je na kosti leta 2017 naletel kmet iz bližnje okolice. Območje Wintona je sicer znano po prazgodovinskih fosilih in sledeh dinozavrov.

Da gre za novo vrsto pterozavra - poimenovali so jo Ferrodraco lentoni -, so paleontologi odkrili zaradi nekaterih posebnosti zob. Študija, objavljena v reviji Scientific Reports oktobra lani, pravi, da bi šlo lahko za doslej neznanega člana rodu pterozavrov Anhanguera, ki je na tistem območju preživel dlje kot drugje. Sicer je ta rod izumrl pred 100 do 94 milijoni let, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedala vodja študije Adele Pentland z Univerze Swinburne.

V Nemčiji odkopali doslej "najbolj ptičjega" ptiča

Nemški raziskovalci so izkopali novo vrsto prazgodovinskega ptiča, ki je mahal s krili podobno kot krokar in ki bi lahko ponudil odgovore na vprašanja, kako so se današnji ptiči razvili iz svojih kuščarskih prednikov. Poimenovali so jo Alcmonavis poeschli.

Doslej je za najstarejšega letečega ptiča veljal arheopteriks (Archaeopteryx lithographica), ki so ga odkrili že leta 1861 na Bavarskem, od koder sicer izvirajo vse najdbe arheopteriksa. Mala pernata živali v velikosti vrane je živela pred 150 milijoni let.

Paleontologi z Univerze LMU v Münchnu in Univerze Fribourg pa so zdaj proučili fosil krila z Bavarske, ki je sicer podobno krilu arheopteriksa, a se od njega tudi pomembno razlikuje. Je veliko večje in kaže, da je imel ptič mišice, ki so mu omogočile dejansko kriljenje s krili - gre za značilnost sodobnejših ptičev, ki je arheopteriks ni imel.

Kot so zapisali v študiji, objavljeni maja lani v reviji eLife Sciences, gre za "najbolj ptičjega od vseh odkritih ptičev iz obdobja jure". Kot je za AFP dejal glavni avtor študije Oliver Rauhut z LMU, "to nakazuje večjo raznolikost ptic v pozni juri, kot smo mislili". Odkritje bo verjetno vzpodbudilo razpravo o tem, ali so ptice in pterozavri razvili sposobnost mahanja s krili od zgodnejših vrst, ki niso letele, torej mahale s krili, ampak le "jadrale".