Sociologinja: Skrajni čas je, da uvedemo UTD

Ideja UTD, ki po eni od definicij predstavlja sredstva, s katerimi človeške skupnosti vsem svojim članom (brez)pogojno in v enaki meri zagotavljajo preživetje, še zdaleč ni nova. Zametki ideje segajo že v 15. stoletje, v 21. stoletju pa se zamisel ponovno krepi. Še posebej oživi v času kriz, ki predstavljajo priložnost za iskanje alternativ in drugačnih rešitev. Ideja tako v ospredje prihaja tudi v času pandemije koronavirusa.

Kot je v pogovoru za STA povedala ena vodilnih strokovnjakinj za UTD v Sloveniji, sociologinja dr. Valerija Korošec, obdobje krize, ko prihaja do paničnih reakcij in gašenja požara, ni najboljši čas za uvedbo idej, kot je UTD. Kljub temu pa je po njenem mnenju skrajni čas, da ga uvedemo, saj ga v tem času, ko pandemija povzroča socialni in ekonomski kaos, nujno potrebujemo. Je namreč pomembno orodje, ki varuje pred posledicami krize v času, ko družbeni sistemi ne delujejo.

Upanje za njegovo uvedbo po besedah sociologinje vzbuja dejstvo, da so podporniki UTD na ideji delali in jo razvijali zadnjih 10 let, vse od zadnje krize, zato imajo "pripravljene ideje in rešitve," poudarja Koroščeva. Nadeja se, da bodo določevalci njihove pozive tokrat slišali bolje kot pred 10 leti.

Slovenski ukrepi za blažitev posledic epidemije niso UTD

Pandemija koronavirusa, ki bo močno vplivala na ekonomijo in socialni položaj ljudi, je ponovno okrepila pobude za uvedbo UTD, ki bi ljudem pomagal prebroditi krizo. Tudi slovenska vlada je uvedla ukrep finančne pomoči za samozaposlene, a kot opozarja Koroščeva, pri tem ne gre za pravi UTD.

Ukrepi so namreč po mnenju sociologinje kratkoročni in na dolgi rok nevzdržni ter ne omogočajo optimalne izrabe družbenih virov, poleg tega niso brezpogojni in vsem ne zagotavljajo minimuma za preživetje, zato niso UTD. Enega od razlogov za to vidi v tem, da so predlog zakona za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa "pisali ljudje, ki poskušajo vreči denar v ohranjanje trenutnega sistema, ne pa v razvoj drugačnega sistema, bolj vzdržnega sistema," je povedala Koroščeva.

Koroščeva zato želi, da bi bila pomoč samozaposlenim v času krize bolj brezpogojno zasnovana. "Še bolj bi poenostavila pomoč, še bolj bi naredila stvari brezpogojne, enostavne in transparentne. Šele ko bi se to zgodilo, bi si lahko mislila, da samozaposleni lažje dihajo, s tem pa tudi jaz," je povedala sociologinja, ki si v tem času močno prizadeva, da bi bili njeni predlogi slišani in uslišani.

UTD kot način organiziranja družbe, odporne na krize

Zagovorniki UTD v Sloveniji si za uvedbo UTD prizadevajo že zadnjih 15 let, pri čemer se o UTD ves čas govori predvsem kot o socialnem transferju, ki bi ljudem zagotovil minimalno eksistenčno varnost. A kot poudarja Kroščeva, UTD ni le en ukrep, temveč "širša družbena paradigma, način, kako je potrebno družbo organizirati, da je čim bolj odporna na krize in šoke, hkrati pa skozi tristebrni sistem vzporedno podpira vse ideale francoske revolucije".

Paradigma UTD zagovarja, da mora biti družba organizirana na treh stebrih: na univerzalnem oziroma brezpogojnem, demokratičnem in tržnem. Medtem ko smo se zadnje desetletje posvečali predvsem tržnemu, je bil prvi, univerzalni temelj, spregledan, saj smo ga imeli za samoumevnega. "Univerzalni steber mora postati najbolj osnovni nivo socialne varnosti, s katerim ojačamo temelje družbe, da lahko ta obstane, sicer se lahko zgodi, da se družba raztrešči," je poudarila sociologinja.

Svetovna tekma v uvedbi UTD

Koroščeva deluje tudi kot slovenska predstavnica v svetovni mreži za UTD (BIEN) in predstavnica v Evropski mreži za UTD (UBIE). Ideja evropske mreže je, da se do leta 2020 UTD uvede v vsaj eni evropski državi, do leta 2025 pa v petih. "V resnici države kar tekmujemo, katera bo prva in najboljša pri uvedbi najbolj optimalne rešitve UTD," je povedala.

Trenutno po njenih besedah najbolje kaže Kanadi, ki je že v 70. letih izvedla eksperiment z UTD, ki je pokazal blagodejni učinek na zdravje ljudi, v zadnjih letih pa se ideja zaradi staranja populacije in pritiska na zdravstvene blagajne ponovno krepi.

Poleg Kanade so ideje UTD močne tudi na Novi Zelandiji, v Avstraliji, pa tudi na Škotskem in Nizozemskem, poskusni projekti uvedbe UTD so potekali tudi v Indiji, Namibiji, Braziliji, na Finskem, v Švici so o njem odločali na referendumu, o UTD pa zadnja leta govorijo tudi v Italiji.

Predsedovanje EU priložnost za uvedbo

Koroščeva sicer pričakuje, da bo prva država v Evropi z UTD postala prav Slovenija, in sicer še v letošnjem letu. "Lahko da ga ne bomo vpeljali pod imenom UTD, morali pa bomo vpeljati politike, ki bodo upoštevale temeljno načelo, da je pri vsaki javni politiki potrebno poskrbeti za vse enako na univerzalni ravni, to bo izhodišče."

"Menim, da bo Slovenija že letos imela UTD tudi zato, ker drugo leto predsedujemo EU, kar je krasna priložnost, da začnemo razvijati takšno napredno idejo in smo v tem pogledu svetilnik za Evropsko unijo," je prepričana Koroščeva.

Po njenem mnenju smo kot država zanimivi za uvedbo UTD, saj smo dovolj majhni, smo "presečišče slovanskih, romanskih in germanskih narodov" ter v "marsičem spominjamo na skandinavske države". "V tej luči smo dobra mešanica, ki lahko poveže in pelje, ne le Slovenijo, temveč tudi Evropo po koronakrizi in brexitu naprej. Sicer pa, če evropska družba ne bo dovolj pametna, da ga uvede zdaj, Evropske unije čez 10 let več ne bo," meni sociologinja.

Od denarnega UTD do univerzalnih temeljnih dobrin

Koroščeva je leta 2010 pripravila predlog uvedbe UTD v Sloveniji, ki je bil uporabljen pri oblikovanju otroškega UTD za Belgijo ter temelji na ideji belgijskega filozofa in političnega ekonomista Philippeja Van Parijsa, ki predlaga uvedbo UTD s prerazporeditvijo že obstoječih prihodkov v proračunu. Po predlogu Koroščeve bi bilo tako UTD mogoče uvesti na proračunsko nevtralen način, v višini sedanjih transferjev, čemur so pritrdile tudi neodvisne študije IMF in OECD. S tem bi z isto količino denarja, s poenostavitvijo administrativnih postopkov in brez večjih družbenih sprememb zajeli tudi tiste, ki so bili iz sistema pomoči izključeni, ter tako rešili absolutno revščino.

V zadnjih desetih letih je Koroščeva idejo o načinu vpeljave UTD precej spremenila ter bolj kot o državnem, denarnem UTD začela razmišljati o uvedbi univerzalnih temeljnih dobrin. Danes tako razmišlja o idejah lokalnega UTD ali pa univerzalnega otroškega dodatka, ki bi ga brezpogojno prejemali vsi otroci v enaki višini, pa tudi o energetskem UTD. "To je v današnjem času, ko ne vemo, kako se bo svet vrtel, še posebej pomembno. Človeku želimo namesto denarja dati toplo stanovanje ali zagotovljeno elektriko, ki mora priti iz obnovljivih virov."

Kot je še opozorila Koroščeva, nas bo kriza spremenila, a bo na vsakogar vplivala drugače. "Spremembe vedno pomenijo, da se situacija za nekoga izboljša, za druge pa poslabša. Družba pa mora zagotoviti, da ob teh spremembah nikogar ne pusti na cedilu."