STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Ključni izziv modeliranja poteka pandemije je pomanjkanje podatkov

Ljubljana, 22. aprila - Številni slovenski znanstveniki se v času pandemije koronavirusa samoiniciativno lotevajo izdelave kompleksnih modelov poteka pandemije v Sloveniji. Eden ključnih izzivov pri tem je pomanjkanje podatkov o bolnikih ter o virusu samem, so izpostavili udeleženci spletne razprave na temo statističnega modeliranja poteka pandemije covid-19.

Ljubljana. Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19. Podoktorski raziskovalec iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Žiga Zaplotnik. Foto: Youtube/STA

Ljubljana.
Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19.
Podoktorski raziskovalec iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Žiga Zaplotnik.
Foto: Youtube/STA

Ljubljana. Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19. Rredna profesorica biostatistike in predstojnica Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Maja Pohar Perme. Foto: Youtube/STA

Ljubljana.
Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19.
Rredna profesorica biostatistike in predstojnica Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Maja Pohar Perme.
Foto: Youtube/STA

Ljubljana. Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19. Ocena poteka stopnje reprodukcije, to je hitrosti širjenja okužbe, med posamičnimi intervencijami, ki jo je predstavila Maja Pohar Perme. Foto: Statistična društvo Slovenije

Ljubljana.
Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19.
Ocena poteka stopnje reprodukcije, to je hitrosti širjenja okužbe, med posamičnimi intervencijami, ki jo je predstavila Maja Pohar Perme.
Foto: Statistična društvo Slovenije

Ljubljana. Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19. Napoved pandemije covid-19 v Sloveniji na podlagi modela prenosa virusa po socialnem omrežju prebivalcev Slovenije, ki ga je predstavil Žiga Zaplotnik. Foto: Statistična društvo Slovenije

Ljubljana.
Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19.
Napoved pandemije covid-19 v Sloveniji na podlagi modela prenosa virusa po socialnem omrežju prebivalcev Slovenije, ki ga je predstavil Žiga Zaplotnik.
Foto: Statistična društvo Slovenije

Ljubljana. Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19. Napoved pandemije covid-19 v Sloveniji na podlagi SEIR modela, ki ga je predstavil Janez Žibert. Foto: Statistična društvo Slovenije

Ljubljana.
Pogovor v organizaciji Mlade sekcija Statističnega društva Slovenije na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19.
Napoved pandemije covid-19 v Sloveniji na podlagi SEIR modela, ki ga je predstavil Janez Žibert.
Foto: Statistična društvo Slovenije

V Sloveniji se je po besedah Ane Slavec iz Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije, ki je skupaj z Andrejem Srakarjem moderirala torkov spletni pogovor, pojavilo veliko prostovoljcev s področij fizike, informatike, statistike, ki so poskušali pojasniti potek pandemije bolezni Covid-19 z modeliranjem.

Del prostovoljcev se je združil v skupnost COVID-19 Sledilnik, v okviru katere je nastalo nekaj kompleksnejših modelov poteka pandemije v Sloveniji, ki so jih podrobneje predstavili na torkovem dogodku. Dogodek je organizirala Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije, gostitelj pa je bil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) ljubljanske medicinske fakultete.

Delo skupine COVID-19 Sledilnik je predstavil koordinator modelskega dela skupine Aleks Jakulin, različne modele poteka pandemije pa so predstavili Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL), Janez Žibert z Zdravstvene fakultete UL ter predstojnica Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Maja Pohar Perme, predstojnik kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo na UKC Ljubljana Tomaž Štupnik pa je predstavil pogled medicinske stroke.

Ključni izziv so podatki

Razprava je pokazala, da je ključna težava ne le Slovenije, temveč tudi tujine, v pomanjkanju podatkov, tako o bolnikih kot tudi o virusu samem. Kot je ob robu dogodka za STA povedala Pohar Permetova, "nič še ni popolnoma zamujenega, potrebno se je le premikati v smeri, da začnemo zbirati prave podatke in se na njih tudi opirati."

"Kar si želimo, je, da bi v Sloveniji uspeli čim prej vzpostaviti neke vrste register bolnikov s covid-19 oziroma vsaj hospitaliziranih bolnikov s to boleznijo," je povedala Pohar Permetova ter dodala, da sami lahko dajejo le pobude, "v bistvu pa si na nek način želimo ukaza, da bi se zgodilo to sodelovanje med institucijami in stroko".

Tudi Jakulin je v razpravi izpostavil, da so med ključnimi izzivi podatki, ki niso dovolj globoki, njihova uporaba pa je počasna. "Podatki, ki pridejo včeraj, so šele danes objavljeni, kar nam da 24-urni odzivni čas, kar je zelo dolgo."

Da bi bili modeli boljši, bi po besedah Jakulina potrebovali večjo globino podatkov. Tiste države, ki so najbolj učinkovite v boju proti koronavirusu, kot je denimo Tajvan, dajejo veliko neagregiranih podatkov za vsak posamezen primer, kar olajša analize, je pojasnil Jakulin. V Sloveniji pa se po drugi strani zanašamo na vsakodnevne agregate podatkov.

V prihodnje bi zato po mnenju Jakulina morali razmišljati o tem, da bi imeli podatke o posameznih primerih. S takšnimi podatki bi lažje, prej in bolj postopno sproščali ukrepe na način, da ob tem ne bi nikogar ogrožali, hkrati pa bi nas to ekonomsko čim manj bolelo, je dejal Jakulin.

Nacionalna raziskava

Udeleženci razprave so se nadejali, do bo boljše podatke ponudila tudi nacionalna raziskava o razširjenosti novega koronavirusa, h kateri je bilo povabljenih 3000 posameznikov, vodi pa jo Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski medicinski fakulteti. Raziskava je po mnenju Pohar Permetove ključna za to, da dobimo več znanja o virusu, ne le na slovenski, temveč tudi svetovni ravni.

"Če bi se izkazalo, da je okuženih precej več, kot ocenjujemo mi, bi pomenilo, da je dosedanje znanje o virusu, na katerem temeljijo naše predpostavke, napačno. Če bo število okuženih ostalo v mejah, ki jih ocenjujemo, pa bo to potrditev, da so naši modeli relevantni in pravilni," je pojasnila Pohar Permetova.

S pandemijo vse večji tudi pomen statistične stroke

Pandemija je pozornost usmerila na področje statistične stroke, ki je po mnenju Pohar Permetove v Sloveniji zapostavljena. "Malo je zavedanja o tem, da za odločanje potrebujemo podatke, ne le mnenja," opaža. "Morda je ravno ta situacija tista, ko nas resnica zanima, ker vemo, da nas sledenje napačni resnici oziroma napačnemu mnenju lahko udari po glavi," je razmišljala Pohar Permetova.

Statistika si namreč po njenih besedah že vseskozi prizadeva iz podatkov izvedeti resnico. "Na podlagi podatkov zna vsakdo lagati, statistika pa je tista, ki podatke opremi z verjetnostmi. Če ne govorimo o tem, s kakšno verjetnostjo smo v nekaj prepričani, je vsaka številka le ugibanje," je poudarila.

Želi si, da bi tako v trenutni situaciji epidemije, kot tudi v vsaki drugi, stroki dali mesto, ki ji pripada, ter da bi stroka sodelovala med sabo, za kar pa po njenem mnenju ni dovolj le samoiniciativnost strokovnjakov, temveč so potrebne tudi pobude odločevalcev.

Po mnenju Zaplotnika je epidemija pokazala ne neustrezno pripravljenost računske infrastrukture. Dogodki z velikim vplivom na varnost in zdravje prebivalcev in gospodarstvo namreč terjajo hiter odziv in robustni ter zanesljivo računsko infrastrukturo, na kar po besedah Zaplotnika nismo bili pripravljeni.

Po njegovem mnenju je pandemija razkrila, da je potrebno vsa področja znanosti strateško razvijati, tudi tista, ki se večino časa zdijo "nepotrebna", kot je računska epidemiologija. "Znanost ponudi rešitev iz mnogih zagat, ne le za covid-19, temveč tudi za podnebne spremembe, tehnologijo 5G itd., zato jo moramo resno jemati in je ne diskreditirati v javnosti," je še poudaril Zaplotnik.

Posnetki pogovora je na voljo na povezavi https://youtu.be/ZzIbNxvGdo8, povezave do posameznih predstavitev govorcev pa so na voljo na https://covid-19.sledilnik.org/#/models.