Slovenski biologi razvili nov pristop v biogeografiji organizmov
Ljubljana, 27. aprila - Skupina slovenskih biologov je razvila nov, bolj natančen pristop v biogeografiji organizmov, vedi, ki poskuša rekonstruirati zgodovino poseljevanja zemeljske površine. Pristop poleg sorodnosti med organizmi upošteva tudi njihovo zmožnost za premagovanje daljših razdalj v posameznih zemeljskih časovnih obdobjih, kar je povsem novo.
Biogeografija je veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin in živali v prostoru in času. Rekonstruirati poskuša zgodovino poseljevanja zemeljske površine, vendar je natančnost tovrstnih rekonstrukcij mnogokrat majhna in nezanesljiva.
Skupina slovenskih biologov se je zato lotila novega pristopa, ki upošteva specifično biologijo organizmov skozi zemeljsko zgodovino in prilagaja verjetnosti njihove disperzije skozi časovna obdobja, kar je po besedah soavtorja študije in direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Matjaža Kuntnerja "povsem novo".
Raziskovalci so svojo študijo objavili v reviji Journal of Biogeography. Novo metodo je v sklopu svoje doktorske disertacije na ZRC SAZU in Univerzi v Ljubljani razvijala Eva Turk. Soavtorji študije pa so člani znanstvene skupine Laboratorija za evolucijsko zoologijo (EZ Lab): Simona Kralj-Fišer z ZRC SAZU ter Klemen Čandek in Matjaž Kuntner z NIB.
Raziskovalce je zanimala geografska razširjenost pajkov zlatih mrežarjev (subtropska družina Nephilidae) skozi njihovo evolucijsko zgodovino. Nova študija je tako v rekonstrukcijo dodala tudi poznavanje biologije razširjanja pajkov mrežarjev, ki so sposobni izvesti prekooceanska potovanja s pomočjo vetra in svilnih jader do razdalj več kot 4000 kilometrov, saj jih najdemo na najbolj odročnih otočjih. Verjetnosti razširjanja je nato zabeležila s pomočjo detajlno rekonstruiranega potovanja kontinentov v zemeljski zgodovini ter meritve razdalje med kontinenti v prerezih zemeljske zgodovine vsakih 10 milijonov let.
Rezultati so bili po navedbah raziskovalcev "nepričakovani". Avtorji so ovrgli hipotezo afriškega nastanka družine Nephilidae ter našli podporo za njen azijsko-avstralazijski nastanek. "Rezultati te študije so zanimivi za razumevanje, kako so nekateri predniki določenih skupin pajkov prehajali med kontinenti in tam našli odprte prostore za speciacijo, medtem ko so se druge veje iste družine bolj ali manj držale svojih predniških arealov. Morda pa je največja vrednost študije novi metodološki pristop, ki smo ga razvili," je dejal Kuntner.
Avtorji raziskave so predlagali podoben pristop pri natančnejših rekonstrukcijah biogeografije katerihkoli organizmov. "Moderna biogeografija naj upošteva različne verjetnosti medkontinentalnega razširjanja organizmov v časovnih obdobjih zemeljske zgodovine," so še zapisali na NIB.
Članek je na voljo na povezavi https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jbi.13838.