Nove raziskave razkrile skrivnosti Dekleta z bisernim uhanom
Haag, 29. aprila - Znanstvene raziskave Vermeerjevega svetovno znanega Dekleta z bisernim uhanom so razkrile elemente, po katerih slika postane bolj "osebna", čeprav identiteta dekleta ostaja uganka. Odkrili so obstoj prostemu očesu nevidnih trepalnic in zelene zavese v navidezno praznem ozadju ter premike posameznih elementov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Slika je v muzeju Mauritshuis v Haagu, ki je v torek naznanil, da je posebna raziskava - prva take vrste - okoli dekličinih oči odkrila prisotnost majhnih trepalnic, ki jih s prostim očesom ni mogoče videti. Prav tako so dokazali obstoj zelene zavese v navidezno praznem ozadju leta 1665 dokončane slike. Ta neke vrste "prepognjena tkanina" je preko stoletij zbledela v črno.
Ljubitelje umetnosti in raziskovalce po vsem svetu že dolgo navdušuje slika nizozemskega mojstra, ki prikazuje mlado dekle s skrivnostnim pogledom, ki nosi moder in rumen turban, z ušesa pa ji visi težek biser. Slika je navdihnila druga umetniška dela, kot je roman Dekle z bisernim uhanom pisateljice Tracy Chevalier iz leta 1999. Po romanu je nastal tudi film s Scarlett Johansson in Colinom Firthom.
"Rezultati raziskovalnega projekta Spotlight dajejo vpogled v veliko bolj osebno sliko, kot je veljalo pred tem," so povedali v muzeju Mauritshuis. Dodali so, da je raziskava uporabila neinvazivne tehnike slikovne obdelave in optičnega branja, digitalno mikroskopijo in analizo barvnih vzorcev.
Raziskavo, ki je potekala od februarja 2018, je izvedla mednarodna ekipa znanstvenikov, ki je osvetlila Vermeerjevo uporabo pigmentov in pokazala, kako je umetnik ustvaril delo z uporabo različnih slojev, poroča AFP.
Veliki mojster je med drugim spremenil kompozicijo slike - prestavil je pozicijo ušesa, vrha šala in zatilja. Prav tako je uporabil surove materiale z različnih delov sveta, med njimi poldrag kamen lapis lazuli iz Afganistana za barvo ultramarin, ki je bila v 17. stoletju "bolj dragocena kot zlato".
V muzeju so povedali, da je sam biser "iluzija", narejena s pomočjo "prosojnih in neprozornih dotikov z belo barvo", uhanu pa manjka kavelj.
Raziskava ni odkrila identitete dekleta in prav tako ni dokazala, če je dekle res obstajalo ali je le rezultat Vermeerjeve domišljije. "Dekle še ni razkrilo skrivnosti svoje identitete, ampak nam jo je uspelo malo bolje spoznati," je povedala direktorica muzeja Martine Gosselink in dodala, da z raziskavo še niso zaključili.
Pisateljica Tracy Chevalier je na Twitterju zapisala, da je nova raziskava "zanimiva" in da so "vse podrobnosti pomembne". Njena fiktivna zgodba pripoveduje o mladi služkinji, ki pride v Vermeerjevo gospodinjstvo in postane muza ter model za sliko. Pisateljica je prodala več kot pet milijonov kopij knjige.
Pošalila se je, da ne želi, da bi muzej odkril pravo identiteto dekleta. "Če se to zgodi, je moja knjiga odslužila svoje!" je tvitnila.