Biološki Inštitut Jovana Hadžija praznuje 70 let
Ljubljana, 3. maja - Biološki Inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, ki sodi med vodilne biološke raziskovalne skupine v Sloveniji, v letošnjem letu obeležuje 70. letnico obstoja. Jubilej želijo v jeseni obeležiti s posebno razstavo, v prihodnje pa si želijo inštitut kadrovsko okrepiti in pomladiti, je za STA povedal predstojnik inštituta Urban Šilc.
Ljubljana.
Biološki inštitut Jovana Hadžija (BIJH) praznuje 70. obletnico delovanja.
Pomembno področje raziskav na inštitutu so pajki.
Foto: BIJH
Ljubljana.
Biološki inštitut Jovana Hadžija (BIJH) praznuje 70. obletnico delovanja.
Barjanski okarček.
Foto: BIJH
Ljubljana.
Biološki inštitut Jovana Hadžija (BIJH) praznuje 70. obletnico delovanja.
Foto: BIJH
Konec letošnjega marca je minilo natanko 70 let, odkar je skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) na seji potrdila statut Inštituta za biologijo pri SAZU, predhodnika današnjega Biološkega inštituta Jovana Hadžija. Inštitut je z rednim delom začel leta 1951, ko je imel dva redna in dva zunanja sodelavca, od ustanovitve do leta 1972 ga je vodil Jovan Hadži, s čimer se je skupina usmerila v raziskave evolucijske biologije.
Danes je na inštitutu, ki deluje v prostorih Raziskovalne postaje ZRC SAZU na Barju, zaposlenih 14 ljudi, od tega je osem raziskovalcev z doktoratom, dva strokovna sodelavca in štirje doktorski študenti. Ukvarjajo se s temeljnimi in aplikativnimi raziskavami rastlinstva in živalstva na regionalni in globalni ravni.
Zaradi kadrovskih sprememb in redčenja števila zaposlenih so bili sicer na inštitutu primorani opustiti nekatere dlje časa trajajoče raziskave in temeljne raziskovalne projekte. Nadejajo se, da bi se sčasoma lahko kadrovsko okrepili ter obdržali mlade raziskovalce, ki se izobražujejo na inštitutu, v kar po besedah Šilca vlagajo največ naporov.
Znotraj inštituta delujeta dve raziskovalni skupini, ki se ukvarjata z zoologijo in botaniko. Raziskovalci inštituta so zelo uspešni na področju raziskav pajkov, pri katerih sodeluje velik del raziskovalcev inštituta, pa tudi na področju raziskav vegetacije. Pomembne pa so tudi raziskave barjanskega okarčka, ene izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Trenutno poteka projekt reintrodukcije barjanskega okarčka v okolje, v okviru katerega si želijo povečati populacijo tega metulja na Ljubljanskem barju.
Raziskovalci inštituta so vpeti tudi v mednarodne povezave, saj sodelujejo pri temeljnih raziskavah biodiverzitete na vseh kontinentih. Njihove regionalne aplikativne raziskave pa dajejo smernice glede posegov v okolje mnogim naročnikom.
Po mnenju Šilca so raziskave biodiverzitete, s katerimi se ukvarjajo na inštitutu, vedno aktualne. "Ljudje namreč močno vplivamo na biodiverziteto in jo uničujemo, zato je znanje o tem, zakaj je določenih vrst ponekod več kot drugod in zakaj določene vrste izginjajo, pomembno. Takšne raziskave bodo vedno imele prihodnost, saj bo družba vedno imela potrebo po njih," je prepričan Šilc.
Naravovarstvo je sicer v Sloveniji po oceni Šilca precej podhranjeno in če ne bo prišlo do velikih sprememb, tudi na področju politike, bo biodiverziteta vedno v upadu, je še povedal.