STAznanost

Slovenija v veliki meri že izvaja ukrepe za doseganje ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost

Ljubljana, 21. maja - Ministrstvo za okolje in prostor bo podrobno preučilo novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do 2030, ki so jo v sredo predstavili v Bruslju, ter aktivno sodelovalo v pogajanjih za oblikovanje novega globalnega strateškega okvirja na tem področju. Slovenija sicer v veliki meri že izvaja ukrepe, ki podpirajo dosegi ciljev strategije.

Kot so spomnili na ministrstvu, je DZ marca sprejel resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030, ki z ukrepi za doseganje ciljev strategije razvoja Slovenije 2030 postavlja ohranjeno naravo in kakovostno okolje kot vrednoti slovenske družbe.

Resolucija namreč opredeljuje dolgoročne usmeritve in cilje z ukrepi za izpolnjevanje mednarodnih zavez, predvsem agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter globalnih ciljev za biotsko raznovrstnost, skupaj z usmeritvami za načrtovanje in izvajanje politik drugih sektorjev, ki vplivajo na naravo in okolje.

"Z izvajanjem operativnega programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020 ter s programskimi in strateškimi dokumenti drugih sektorjev, na primer kmetijstva in gozdarstva, v Sloveniji v veliki meri že izvajamo ukrepe, ki podpirajo doseganje svetovnih in EU ciljev," so dodali.

Nova evropska strategija za biotsko raznovrstnost, ki je bila sprejeta v času pandemije covida-19, je namreč osrednji element načrta za oživitev EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU.

Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih naravi prijaznejših kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov.

Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj 10 odstotki kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo.

Evropska komisija predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov.