Virologinja Prosenc Trilarjeva: V Sloveniji doslej potrdili tri različne seve novega koronavirusa

Katarina Prosenc Trilar z oddelka za javnozdravstveno virologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano je v pogovoru za STA pojasnila, da obstaja več klasifikacij novega koronavirusa in ena od pogosto uporabljenih je delitev na štiri genske skupine.

V Aziji je najpogostejša genska skupina L, v Afriki in na južni polobli - Avstraliji in Oceaniji - je večinoma prisotna genska skupina S, ki se pojavlja tudi v Aziji. Največja genska skupina je G, ki vsebuje tri podskupine, in sicer GR, ki je najpogostejša v Evropi, GH, ki je zlasti v Severni Ameriki, ter splošna G, ki je je veliko v Evropi, Oceaniji in Afriki. Obstaja še genska skupina V, ki jo najdemo v Severni Ameriki, Evropi in tudi v Aziji, a je manj pogosta. Poleg tega pa obstaja še skupina O, v kateri so različni sevi, ki ne tvorijo enotne skupine.

Po njenih besedah so skoraj vsi genotipi virusa prisotni povsod, a v različnih deležih. "Na primer v Evropi je slaba polovica genskega tipa G, ena četrtina je GR, še ena četrtina pa GH. Nekaj malega je drugih genotipov. Severna Amerika ima skoraj tri četrtine GH in nekaj ostalih genotipov. Južna Amerika ima zelo veliko primerov tipa GR. To je trenutna situacija, ki pa se ves čas spreminja," je povedala.

Da različni sevi povzročajo različni potek bolezni covid-19, je po njeni oceni še prezgodaj trditi. Pred dobrim mesecem je bila sicer opravljena študija, na podlagi katere so tako sklepali, a poznejše študije tega niso močno potrdile, je dejala. Po njenih besedah so za potek bolezni za zdaj veliko bolj odločilni drugi dejavniki, kot so starost bolnika, pridružene bolezni in to, kdaj je oboleli prišel do ustrezne zdravstvene oskrbe.

Sicer pa Prosenc Trilarjeva vidi vzporednice med novim koronavirusom in virusi, ki povzročajo otroške bolezni. "Ta virus se obnaša podobno. Otroke okuži, a pri njih bolezenski potek večinoma ni tako hud, pri starejših pa je težji," je pojasnila.

V svetovni bazi genskih zapisov novega koronavirusa, ki je na voljo znanstvenikom, so doslej zabeležili 30.000 teh zapisov, pet od njih so opravili v Sloveniji - tri zapise celotnega genoma novega koronavirusa je izdelal Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, dva pa nacionalni laboratorij.

Po besedah Prosenc Trilarjeve trije sodijo v gensko skupino G, dva sta skoraj identična in sta najbolj podobna virusom iz Šanghaja ter Italije, kamor je bil virus prinesen s Kitajske. Tretji virus iz skupine G je bolj podoben evropskim sevom. En spada v skupino V, zadnji virus pa spada med neopredeljene.

"To dokazuje, da virusi veselo krožijo in so ti genotipi razsejani povsod po svetu," je dejala. Sicer pa genskega zapisa ne določajo pri vsakem analiziranem vzorcu - na nacionalnem laboratoriju so testirali 36.214 brisov. "Določanje genotipa je drag in zamuden postopek, ki za obvladovanje epidemije ni pomemben," je dejala.

"Je pa dobro, da seve lahko spremljamo in opazujemo, kako virusi potujejo, lahko ocenimo, ali ima izbruh v nekem kraju en vir ali več. Poleg tega lahko s spremljanjem sevov tudi zaznamo, če bi prišlo do večjih sprememb v virusu. Te spremembe, ki jih zdaj opazujemo, na samo funkcionalnost virusa nimajo pomembnejših vplivov," je dejala.

Želijo si, da novi koronavirus ne bi bil tako spremenljiv, kot so virusi gripe, ki so med najbolj spremenljivimi, zato je tudi tako težko narediti dobro cepivo proti gripi. Zaenkrat novi koronavirus ne kaže takšne spremenljivosti kot virus gripe. "Cepivo je namreč treba razvijati proti tistemu delu virusa, na katerega naš genom reagira. Hkrati iščemo, da je ta del virusa čim bolj stabilen," je izpostavila.

Čeprav znanstveniki že veliko vedo o virusu, ostaja še nekaj neznank, kot je to, kako dobra je imunost po okužbi in kako dolgo ta imunost traja pri posamezniku. Vse to je zelo pomembno tudi za razvoj cepiva.

Kdaj bi lahko začeli uporabljati cepivo, je po njenih besedah težko napovedati. Postopki za razvoj tega cepiva so se administrativno skrajšali. "Jasno, cepivo mora biti najprej varno, pa tudi učinkovito. Kako pa ugotovimo učinkovitost? Lahko cepimo neko populacijo in potem čakamo, ali se bodo naravno okužili ali ne. To lahko traja veliko časa," je dejala.

A kot pravi, je zelo težko etično sprejemljivo, da bi cepljene ljudi namerno okužili. Se pa pripravljajo tudi takšne študije pod zelo strogimi etičnimi merili. "Na tak način bi lahko prišli do cepiva hitreje. To je zelo zapletena zadeva, vsi si ga želimo, ni pa tako lahko priti do njega," je dodala.

Poleg tega pa upa, da se virus ne bo razvijal v smer, da bi bil usodnejši, ampak da se bo prebivalstvo počasi prekužilo in bomo zaživeli skupaj, kot denimo s kakšno gripo, še bolje bi bilo kot z virusi prehlada.

Drugi val epidemije se pričakuje jeseni. "Kako se bo obnašal sars-cov-2, kako bo potekala zimska sezona, pravzaprav ne ve nihče," je dejala. Spomnila je, da bodo jeseni prisotni tudi drugi virusi, kot so virusi gripe, parainfluence, drugi, že poznani koronavirusi, rinovirusi in še cela množica drugih.

"Mi se pripravljamo. Prva priprava je, da bomo ta novi virus vključili v nabor rednega spremljanja. Ko bomo torej dobili vzorec za testiranje na gripo, bomo opravili test na vsa respiratorna obolenja in med njimi tudi na sars-cov-2," je dejala. Poleti bodo naredili zaloge reagentov in drugih pripomočkov za testiranje.

"Nekaj izkušenj, kar se tiče delovanja v treh izmenah pri večjem prilivu vzorcev, smo si tudi pridobili in jih bomo koristno uporabili jeseni. Čeprav upam, da ne bo tako hudo," je še povedala Prosenc Trilarjeva.