V pogovoru stroka izpostavila cepljenje kot glavno zaščito pred okužbo s pnevmokoki

Kot je v spletnem pogovoru pojasnila strokovna direktorica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae oz. pnevmokok. Pnevmokoki so najpogosteje prisotni v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu.

Pnevmokoke pogosto prenašajo otroci, ki lahko posledično okužijo tudi svoje stare starše. Ti lahko nato zbolijo za težjo obliko okužbe, je opozorila. Obstaja približno 90 različnih serotipov te bakterije, od katerih lahko večina povzroča bolezni, tudi hujše, kot je na primer okužba krvi ali sepse ter gnojni meningitis. Pri tem je izpostavila, da imajo vse te okužbe visoko stopnjo smrtnosti.

Zaradi pnevmokokov so najbolj ogroženi otroci do drugega leta starosti, starejši od 65 let in kronični bolniki. Posebej pa so ogroženi ljudje z imunskimi pomanjkljivostmi.

Pnevmokokne okužbe se zdravi z antibiotikom. A se v zadnjem času pojavlja odpornost pnevmokokov na antibiotike, kar otežuje zdravljenje.

Po besedah profesorja na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Boruta Štruklja stroka v akutni fazi bolezni poseže po antibiotikih, sicer pa absolutno svetujejo cepljenje. V osnovi sta dve vrsti cepiva proti pnevmokoknim okužbam - polisaharidno in konjugirano cepivo.

V Sloveniji cepljenje proti pnevmokoku trenutno ni obvezno, je pa priporočljivo. Lejko Zupančeva je pri tem opozorila, da imamo v Slovenijo zelo slabo precepljenost otrok. Pred leti je bila ta okoli 50-odstotkov, a se zdaj počasi viša.

"Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da otroci, ki so cepljeni proti pnevmokoku praktično nimajo vnetja srednjega ušesa. Vsak, ki pa je imel otroka s tem vnetjem, pa ve, da je to zelo zoprna bolezen, ki ima lahko tudi trajne posledice," je dejala.

Cepivo pa preprečuje tudi prenos okužbe. Kot je pojasnila Lejko Zupančeva, cepljen otrok tako predstavlja manjše tveganje za svoje stare starše oz. druge rizične skupine v svoji okolici.

Strokovna direktorica infekcijske klinike cepljenje svetuje tudi bolnikom, ki nimajo vranice, bolnikom s hudimi motnjami v imunskem sistemu in sladkornim bolnikom, je še poudarila.

Kot je izpostavil predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike UKC Ljubljana Andrej Janež, imajo sladkorni bolniki oslabljen imunski sistem, zaradi česar pri njih okužbe potekajo težje, pogosteje in v bolj resni obliki. Cepljenja so pri tej populaciji zato izredno priporočljiva, svetuje pa se cepljenje proti tem okužbam vsaj enkrat v življenju.

V zadnjih nekaj letih so začeli cepljenje proti pnevmokoknim okužbah veliko bolj spodbujati in Janež je mnenja, da bo v tem novem obdobju covida-19 to postalo še toliko bolj pomembno. Slovenski diabetologi imajo v ta namen pripravljene tudi posebne smernice za cepljenje.

Po mnenju Štruklja je treba o pomembnosti cepljenja poučevati že otroke. "Neprestano imamo težave s teorijami zarot, z raznimi skupinami, ki nasprotujejo cepljenju," je opozoril. Meni, da je pri tem težava v strahu ljudi pred cepivi in tudi v besedi "obvezno", saj ta nikomur ni všeč. Po zagotovilih Štruklja je tveganje zapletov zaradi cepljenja izredno majhno.

Pri tem pa so spregovorili tudi o slabi precepljenosti zdravstvenih delavcev. Kot je pojasnila Lejko Zupančeva, se z leti precepljenost v ljubljanskem kliničnem centru sicer izboljšuje.