V UKC Ljubljana prvič presadili pljuča pri otroku

Za uspešno izveden poseg je zaslužna celotna ekipa zdravnikov in medicinskih sester, so zapisali. Še posebej pa se želijo zahvaliti vsem, ki so jim sredi noči požrtvovalno priskočili na pomoč, nekateri so se celo predčasno vrnili s počitnic.

"Brez njih nikakor ne bi mogli sestaviti dodatne kirurške ekipe, da je lahko sočasno v sosednji operacijski dvorani potekala še presaditev srca 15-letnemu dečku, ki je bila prav tako uspešna," je povedal predstojnik kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo v UKC Tomaž Štupnik. Po njegovi besedah je v ekipi, ki je opravila transplantacijo pri deklici, sodelovalo več kot 20 ljudi.

Kot je dejal v poznejši izjavi za medije, so zelo veseli, da se je vse dobro izteklo in da deklica po presaditvi pljuč dobro napreduje. Zdaj pa se začenja novo poglavje, ko je treba ta pljuča ohraniti z zdravljenjem in pravilno nego ter vsem ostalim, kar sledi po presaditvi.

Po "optimalnem scenariju" bo deklica v bolnišnici še kakšna dva tedna, lahko tudi dlje. Gre namreč za veliko operacijo, kjer se marsikaj še lahko zgodi, zato so pozorni na vse podrobnosti in v takih primerih ne hitijo z odpuščanjem bolnikov domov. Da se bo deklica vrnila v normalno življenje, pa bo verjetno trajalo še nekaj mesecev, je pojasnil Štupnik. A kot je dodal, deklica že zdaj živi veliko bolj normalno življenje, kot ga je pred 14 dnevi.

"Iz otroka, ki je pred transplantacijo komaj dihal, hropel, bil na kisiku in imel res slabo kakovost življenja ter bil tudi psihološko na dnu, smo z enim posegom naredili praktično normalno deklico, ki se smeji, diha in je veliko bolj razigrana kot prej. Njena kakovost življenja je neprimerljiva," je dejal. In to je po njegovih besedah v bistvu tisto, kar ekipi vrne ves trud, stres, neprespano noč in vse skrbi pred in po transplantaciji.

Po Štupnikovih besedah se je s presaditvijo pljuč pri deklici na koncu že kar mudilo. Ker se ji je stanje poslabševalo, so jo morali opraviti v kakšnih treh mesecih ali morda pol leta. Najprej je bilo sicer predvideno, da bi transplantacijo opravili na Dunaju, a so tam kljub prošnjam sporočili, da nimajo zmogljivosti in presaditve ne morejo opraviti.

Ko gre za otroka, je morda zahtevnejša priprava na transplantacijo, pravi Štupnik. Treba je sodelovati tudi s starši otrok, jih pripraviti na to, kako bo potekalo zdravljenje po presaditvi, nato pa počakati na primerno velika pljuča. Poleg tega je zahtevnost pri cistični fibrozi večja zaradi okužbe v prsnem košu, večja pa je tudi možnost težav po presaditvi.

S presajanjem pljuč so sicer v UKC Ljubljana začeli pred manj kot dvema letoma, odtlej so pljuča presadili 23 bolnikom. V letu 2019 smo se po številu presaditev na milijon prebivalcev uvrstili na 16. mesto v svetu, tudi pred države, kot so Nemčija, Švica in Velika Britanija. V letu 2020 pričakujejo še boljši rezultat, saj so letos opravili že 11 presaditev pljuč, na poseg pa v tem trenutku čaka še šest bolnikov.

Med njimi ni nobenega otroka, pa tudi sicer po Štupnikovih besedah v Sloveniji ni veliko otrok, ki bi bili kandidati za transplantacijo, morda vsako leto kakšen.

Predsednica Društva za cistično fibrozo in mati deklice, ki so ji presadili pljuča pred 12 leti še na Dunaju, Slavka Grmek Ugovšek je ob tem izjavila, da je to izjemen dosežek naših strokovnjakov, ki kaže visoko strokovno usposobljenost in angažiranost celotne kirurške ekipe. Poudarila je, kako pomembno je za starše, da zdaj uspešno opravljajo presaditve pljuč tudi v Sloveniji.

Kot je poudarila, je to velika prednost za bolnike in njihove starše. Sama je bila ob hčerkini operaciji z njo šest tednov na Dunaju, mlajša otroka pa sta ostala doma. Če bi presaditev takrat opravili v Sloveniji, bi bilo lažje, saj bi bili bližje domu, je med drugim pojasnila.