NIB in gospodarstvo podčrtala pomen sodelovanja
Ljubljana, 30. septembra - Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), ki letos praznuje 60-letnico, je pripravil virtualni dogodek z naslovom NIB v dialogu z gospodarstvom. Govorniki so izpostavili pomen sodelovanja med znanostjo in podjetji, ki je ključno za povečevanje dodane vrednosti.
NIB že od svojega nastanka uspešno pretaka svoje znanje v gospodarstvo, je na spletnem dogodku poudaril direktor inštituta Matjaž Kuntner. "Preplet temeljnih in aplikativnih raziskav ter skupen razvoj za in z gospodarstvom na aktualnih področjih varovanja okolja, biotehnologije, zdravja in farmacije, kakor tudi kmetijstva in transporta, omogoča NIB, da lahko s kvalitetnim znanjem ter predanostjo in fleksibilnostjo zaposlenih stalno vstopa v reševanje pomembnih in družbenih vprašanj in izzivov," je dejal.
Izpostavil je tudi hitro prilagajanje NIB izzivom časa: "To je razvidno iz uporabe znanja za raziskave in reševanje vprašanj, povezanih z epidemijo covida-19."
Nov zagon sodelovanju z gospodarstvom bo dala nova, moderna stavba biotehnološkega stičišča NIB, ki bo predvidoma zgrajena do leta 2023, je nadaljeval Kuntner. Ta bo pomenila "velik preskok v možnostih sodelovanja z gospodarstvom in ostalimi subjekti družbe".
"Pričakujemo tudi, da bo financiranje povezav akademske sfere in gospodarstva, spodbujanje aplikativnega raziskovanja in inovacij ter financiranje infrastrukture močno umeščeno v novo obdobje kohezijskih sredstev," je še podčrtal prvi mož inštituta.
"Raziskovalci NIB izkazujejo svojo raziskovalno odličnost z rednimi objavljanji v mednarodno priznanih revijah, nekateri njihovi dosežki sodijo v vrh znanstvene prepoznavnosti," pa je izpostavil predsednik upravnega odbora NIB in direktor Nakvisa Franci Demšar. Sodelovanje z gospodarstvom je po njegovih besedah "pomemben izziv in velika odgovornost raziskovalcev". Dodal je, da je NIB v tem oziru uspešen, sodelovanje z gospodarstvom predstavlja tudi desetino njegovega prihodka.
Da je NIB dober primer sodelovanja med gospodarstvom in institucijami znanja, se je strinjala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. "Dognanja inštitutov ne morejo priti do ljudi, če ne gredo prek gospodarstva," je opozorila ob tem, a dodala, da strokovnjaki NIB znajo razumeti in se tudi približati potrebam podjetij.
Virtualni dogodek je obsegal tudi okroglo mizo, na kateri so govorniki med drugim pozvali h krepitvi vlaganja v raziskave in razvoj. "Vsekakor želimo, da bi se v raziskave in razvoj, od temeljnih raziskav do prihoda na trg, vlagalo več denarja. Vemo, da ga vsaj država namenja veliko premalo, okoli 0,67 odstotka BDP, morali pa bi ga vsaj 1,2 odstotka, 1,8 odstotka dodajajo podjetja, da bi imeli zgleden potencial za razvoj," je ocenila Vesna Nahtigal iz GZS.
Nahtigalova se je zavzela za nadgradnjo delovanja strateško-razvojnih partnerstev. Državo v GZS pozivajo tudi k vzpostavitvi demonstracijskih pilotnih centrov, v času okrevanja po epidemiji covida-19 pa predlagajo tudi ukrepe za ohranitev razvojnih oddelkov.
"Velik prepad je med financiranjem bazičnih raziskav in inovacijami. Zelo malo sredstev je primernih za to, da bi se nova znanstvena dognanja lahko preverila do prototipa, kar zelo pogrešamo," se je strinjala Maja Ravnikar iz NIB. Opozorila je tudi na številne birokratske ovire oz. zapleteno administracijo pri številnih projektih, zlasti tistih, povezanih s pametno specializacijo. "Kakšne stvari smo zelo zakomplicirali," je ocenila.
Bojan Suvorov iz službe vlade za evropsko kohezijsko politiko je poudaril, da država toliko sredstev, da bi bili vsi zadovoljni, v prihodnji evropski finančni perspektivi ne bo mogla zagotoviti. "Smo v fazi priprave programskih dokumentov. Del te zgodbe je tudi strategija pametne specializacije, ki jo trenutno prenavljamo," je spomnil. "Nekaj denarja bo, pokrili bomo tako potrebe v znanosti in gospodarstvu kot tudi, verjamem, na infrastrukturnih občinskih zgodbah," je dejal.
S spremembo zakona o spodbujanju investicij se bo okrepil pomen ustvarjanja višje dodane vrednosti, je spomnil član uprave Leka in član upravnega odbora NIB Uroš Urleb. "Pozdravljamo razvoj pametne specializacije, skupaj z državo pa bi radi pregledali SRIP, kjer imamo določene pomisleke, predvsem glede fokusa," je dejal. Ocenil je tudi, da bo v prihodnjih petih do desetih letih bo potrebno zelo veliko število vrhunskih kadrov, ki bodo tako prehajali iz akademske sfere v industrijo kot tudi ostajali na inštitutih in sodelovali na najzahtevnejših razvojnih projektih.
Direktor ljubljanskega tehnološkega parka Jernej Pintar je ocenil, da Slovenija počasi prihaja v dohodkovno raven, kjer imajo podjetja dovolj visoko dodano vrednost, da si lahko privoščijo temeljit razvoj. Med drugim je povedal, da podjetja pogrešajo mlade raziskovalce v gospodarstvu, deležnike pa je pozval k navduševanju mladih za znanstvena in tehnična področja.