Maribor korak bližje superračunalniku
Maribor, 1. oktobra - Napovedani superračunalnik Vega bo v Mariboru v sodelovanju s slovenskimi izvedenci postavila korporacija Atos. Pogodba o nakupu superračunalniškega sistema z izbranim ponudnikom je vredna 17,2 milijona evrov, začetek delovanja superračunalnika, ki bi se danes uvrstil med 50 najzmogljivejših na svetu, pa je predviden marca 2021.
Superračunalnik Vega bodo postavili v prostorih Inštituta informacijskih znanosti IZUM v Mariboru, ki je pogodbo o nakupu sistema z izbranim ponudnikom, evropskim podjetjem Atos s sedežem v Franciji, skupaj s skupnim podjetjem EuroHPC podpisal danes. Atos sodi med vodilne svetovne ponudnike in inovatorje na področju digitalne transformacije in superračunalništva, so sporočili z inštituta.
Direktor Izuma Aleš Bošnjak je ob tem napovedal, da bo superračunalnik Atos izpolnil cilje projekta HPC RIVR in dal novi generaciji izvedencev in raziskovalcev ter širši slovenski strokovni javnosti na voljo vrhunsko tehnologijo.
Novi računalnik bo celo presegel načrtovano zmogljivost programa izgradnje slovenskih superračunalniških sistemov v okviru projekta HPC RIVR, ki ga skupaj z Univerzo v Mariboru izvajata IZUM in Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, saj bo tretjino investicije prispevalo skupno podjetje EuroHPC.
Direktor slednjega Anders Dam Jensen je dejal, da bo superračunalnik v začetku prihodnjega leta povečal računske zmogljivosti v Sloveniji in v Evropi. "Podpiral bo evropske raziskovalce in uporabnike iz javnega sektorja in gospodarstva ne glede na to, od kod iz Evrope prihajajo," je dodal.
Sistem Vega bo po njegovih besedah gonilna sila inovacije, ki bo pomagala Evropi v globalnem tekmovanju na strateških področjih, kot so umetna inteligenca, napredna podatkovna analitika, personalizirana medicina bioinženiring, boj proti podnebnim spremembam ter razvoj zdravil in novih materialov.
Novi računalnik Vega v vrednosti 17,2 milijona evrov in z računsko zmogljivostjo 6,8 petaflopov na sekundo oziroma 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo omogočal tudi izredno hiter prenos podatkov do drugih superračunalniških centrov (500 Gbit/s) in njihovo trajno hrambo (24 PB). Podpiral bo tudi odprto znanost in polnopravno sodelovanje v evropskih informacijskih in znanstvenih projektih.
V okviru iniciative EuroHPC bo novemu sistemu sledilo še več sistemov, in sicer štirje sistemi podobne velikosti v Luksemburgu, Bolgariji, na Češkem in Portugalskem ter trije sistemi, ki se bodo približali zmogljivosti trilijon operacij na sekundo, v Španiji, na Finskem in v Italiji.