STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Nobelova nagrada za kemijo letos dvema znanstvenicama za razvoj metode za spremembo genoma

Stockholm, 7. oktobra - Nobelovo nagrado za kemijo letos prejmeta Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj metode genskega inženiringa crispr-cas9, je danes sporočila švedska kraljeva akademija znanosti. Charpentierjeva je v prvem odzivu dejala, da je bil klic kraljeve akademije zanjo presenečenje.

Kot je pojasnil Nobelov odbor, lahko znanstveniki s to tehnologijo, znano tudi kot genske škarje, spreminjajo DNK živali, rastlin in mikroorganizmov z izredno veliko natančnostjo. Ta tehnologija je revolucionarno vplivala na znanosti o življenju, prispevala k novim terapijam za zdravljenje raka in bi lahko uresničila sanje o zdravljenju dednih bolezni, so pojasnili.

Emmanuelle Charpentier in Jennifer A. Doudna sta razvili orodje, s katerim lahko na novo napišemo kodo življenja, so v obrazložitvi pojasnili pri Nobelovem odboru Kraljeve švedske akademije znanosti.

Možnost, da lahko razrežemo DNK na točno določenem mestu, je po navedbah odbora povzročila revolucijo v znanostih o življenju. Zdaj lahko urejamo genome, kot želimo, kar je bilo prej nepredstavljivo. "Genske škarje so bile odkrite pred le osmimi leti, a so že zelo koristile človeštvu. Samo predstavljamo si lahko, kako bi lahko to kemično orodje uporabili v prihodnosti," so dodali.

Emmanuelle Charpentier je odkrila molekulo tracrRNA, ki jo nekatere molekule uporabljajo za svojo zaščito, tako da izločijo virusni DNK. Nato se je leta 2011 povezala z Jennifer Doudna, s katero sta ta proces poustvarili v epruveti. Kasneje sta tehnologijo poenostavili, da je bila preprostejša za uporabo in so jo lahko uporabili na drugem genskem materialu.

Emmanuelle Charpentier se je rodila leta 1968 v francoskem mestu Juvisy-sur-Orge, študirala je na Institutu Pasteur, trenutno pa dela v Berlinu, kjer vodi oddelek za znanosti o patogenih organizmih na Inštitutu Max Planck. Jennifer Doudna se je rodila leta 1964 v Washingtonu in se po študiju na univerzi Harvard zaposlila na kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer deluje tudi sedaj.

Charpentierjeva in Doudna sta šesta in sedma ženska, ki prejmeta ugledno nagrado za kemijo. Prva je bila Marie Curie leta 1911 za odkritje elementov radij in polonij.

Charpentierjeva, ki je za tehnologijo genskih škarij že večkrat veljala za eno od favoritk za Nobelovo nagrado, je v prvem odzivu dejala, da je bil telefonski klic kraljeve akademije, s katerim so jo obvestili o nagradi, zanjo presenečenje.

"Čudno je, da ti večkrat rečejo, da bi se to lahko zgodilo, a ko se zgodi, si zelo presenečen in zdi se ti, da vse skupaj ni resnično," je po telefonski povezavi dejala novinarjem v Stockholmu. "A očitno je res in tega se bom morala zdaj navaditi," je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Letošnji nagrajenki si bosta razdelili denarno nagrado v vrednosti deset milijonov švedskih kron oz. 950.000 evrov. Zaradi omejitev v zvezi z novim koronavirusom nagrade ne bosta prejeli na tradicionalni prireditvi 10. decembra v Stockholmu, ampak kar v svojih državah.

Lani so nagrado za kemijo prejeli Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Jošino za razvoj litij-ionske baterije.

Razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad, ki so se začele v ponedeljek z nagrado za medicino, se bodo nadaljevale v četrtek z nagrado za literaturo. Do prihodnjega ponedeljka bosta sledili še nagradi za mir in ekonomijo.