Odprtje virtualne razstave materiali prihodnosti
Ljubljana, 15. oktobra - Zaživela je virtualna razstava materiali prihodnosti, na kateri svoje inovativne materiale predstavlja 18 podjetij in institucij znanja. Gre za drugo virtualno razstavo pod skupno blagovno znamko Future. Na ogled bo do 15. januarja, so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenija (GZS).
Virtualna razstava je rezultat znanja in razvojno-inovativnega dela zaposlenih na GZS. Tokrat se na njej predstavljajo podjetja Beti, Helios, Impol, Kovis livarna, Livar Industries, Livarna Gorica, Lotrič meroslovje, Magneti Ljubljana, Marsi Group, skupina Sij in njene družbe Acroni, Metal Ravne in Ravne System, Talum, Termit in Veplas Group, fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, kemijski inštitut, Nnravoslovnotehniška fakulteta in Zavod za gradbeništvo Slovenije, predstavlja pa se tudi Spirit JA in partnerstvo SRIP MATPRO.
Kot je ob današnjem odprtju povedala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, so na GZS ponosni, da se nosilec razstave - SRIP Materiali kot končni produkti - lahko pohvali z vrsto konkretnih rezultatov, ki so nastali na podlagi povezovanja med podjetji in raziskovalno sfero. "Tokratna razstava kaže predvsem poti naprej - v smeri novih materialov, inovacij, še več prenosa znanj med institucijami znanja in gospodarstvom. Vsa ta prizadevanja so usmerjena v krepitev slovenskega znanja tako na domačem, še bolj pa na globalnem trgu," je poudarila.
Po mnenju izvršne direktorice GZS za industrijsko politiko Vesne danes SRIP MATPRO tlakuje pot v prihodnost. Pripravlja se vzpostavitev Slovenskega pilotnega centra za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin - SIPCAST in Slovenskega pilotnega centra za kompozitne materiale - SiPCOMAT ter postavitev platforme za napovedovanje potreb po kompetencah na državnem nivoju s skupnimi močmi štirih ministrstev, je povzela.
Direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije Matjaž Godec je dejal, da so kovinski materiali materiali prihodnosti, med drugim tudi zato, ker se jih da reciklirati, so odporni na visoke temperature in so primerni za dodajalne tehnologije. Izkušnje na področju visoko entropijskih zlitin kažejo, da je število možnih, še neodkritih zlitin skoraj neskončno. Izpostavil je tudi velik zgodovinski pomen kovinskih materialov.
Po letu 2000 je bil narejen izjemen napredek na področju razvoja kovinskih materialov, prav tako tudi na področju sinteze kovinskih materialov z dodajalnimi tehnologijami oziroma 3D tiskom kovin, kar danes omogoča izdelavo zelo veliko zlitin. Poteka tudi intenziven razvoj izdelave 3D tiskalnika kovin, ki bi deloval v breztežnostnem prostoru, je povzel.
Dekan Fakultete za tehnologijo polimerov Blaž Nardin pa je povedal, da polimerni materiali izvirajo iz 20. stoletja in so doživeli "nesluten razvoj, ki mu ni videti konca". Predvideva se, da bo proizvodnja polimernih materialov in njihovih aplikacij do leta 2035 narasla s 322 na 650 milijonov ton, kar pomeni podvojitev proizvodnje in ponovne uporabe materialov, razvoj novih materialov ter tehnologij in orodij.
Dodal je, da deluje v Sloveniji na področju polimernih materialov več kot 1700 podjetij, ki prihajajo iz avtomobilske industrije, industrije bele tehnike, zabavne industrije, medicine, farmacije in aeronavtike. Ob tem je poudaril velik pomen znanja in opreme tako za razvoj biokompozitnih materialov kot za razvoj klasičnih kompozitov, zato so v sklopu SRIP MATPRO zagnali demonstracijski center za kompozitne materiale.