STAznanost
Humanistika in družboslovje

Na mednarodnem slovenističnem simpoziju letos o identiteti in funkciji

Ljubljana, 18. novembra - V organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik se je dopoldne prek Zooma začel 39. mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja. Letošnja tema je Slovenščina - diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo. V pozdravnem nagovoru so govorci izpostavili pomen tehnologije, ki odpira nova vprašanja, tudi jezikovna.

Kot je pred pričetkom simpozija o letošnji temi za STA zapisala predsednica simpozija Jerca Vogel, vsi govorci slovenščine opažajo, da se razmerja med jezikovnimi različicami spreminjajo in oddaljujejo od shem, s katerimi so jih navajeni opisovati: tradicionalno opredeljene socialne zvrsti ne morejo zajeti vse pestrosti govoric sodobne slovenščine, še manj pa dejansko življenje jezika odsevata načeli, da se v javnosti govori le knjižno ali da so publicistična in strokovna besedila interesno nevtralna.

Temeljno vprašanje, ki so si ga zastavljali, je bilo zato, kako na govorčevo izbiro zvrsti in diskurzov poleg norm, ki izbiro okvirno določajo, vplivata temeljna vloga besedila (ali želi govorec z njim predvsem kaj predstaviti ali vplivati na poslušalca) in identiteta (kako se govorec tudi skozi rabo jezika predstavlja drugim).

Na simpoziju bo beseda tekla predvsem o treh vidikih: o osmišljenosti vstopanja drugih zvrsti na področja, ki so bila opredeljena kot ekskluzivni prostor knjižnega jezika; o spreminjanju diskurzov, ki so (bili) razumljeni kot zgolj informativni, a je njihov namen vse pogosteje tudi sooblikovati stališča; ter o nastajanju novih zvrsti in diskurzov zaradi družbenih sprememb in razcveta spletne komunikacije.

"Razmislek o tem, kako govorci z izbiro zvrsti in diskurza - skratka, načina govorjenja - uresničujemo različne funkcije in identitete, smo umestili na tipična področja osebnega, formalnega in javnega življenja: v medijski prostor, na področja znanosti, šole in umetnosti, poseben pogled pa je namenjen jeziku kot izrazu osebne in kolektivne identitete," je še zapisala predsednica.

V pozdravnem nagovoru je dekan ljubljanske Filozofske fakultete Roman Kuhar izpostavil, da moramo vedno znova iskati odgovor na vprašanje, kdo sem. "Tema letošnjega simpozija zanimivo opozarja na eno dimenzijo refleksivnega projekta sebstva - oblikovanja lastne identitete in iskanja odgovora na vprašanje kdo sem. Ta dimenzija je jezik," je dejal in dodal, da je posameznik danes član raznovrstnih družbenih skupin, v katerih uporablja različen jezik. Vsi ti jeziki posameznika definirajo in predstavljajo njegovo identitetno sidro. Ti prostori se od začetka pandemije pomembno razširjajo tudi v virtualni prostor in odpirajo nova vprašanja, tudi jezikovna, je zaključil.

Soorganizator simpozija Damjan Huber je trenutni čas poimenoval za "novo obdobje obdobij". Dodal je, da se bodo vsaj letošnjih novih obdobij - in tokratnega simpozija - lahko udeležili vsi poslušalci, ki so si to v preteklosti velikokrat želeli, pa jim iz različnih razlogov ni uspelo. Sedaj pa lahko pri simpoziju prisostvujejo v veliki meri zahvaljujoč tehnologiji.

Predsednica simpozija Jerca Vogel je posebej opozorila na prispevke in razmisleke o govoru v šoli, saj je šola prostor, kjer se začenja oblikovati govorna kultura in hkrati prostor, ki se spreminja najpočasneje. "A kot so pokazale razprave, ki so poleg pogleda učitelja v ospredje postavile pogled učenca ter njegovo stališče do različnih zvrsti, šola ne more razvijati premišljene izbire jezikovne zvrsti in diskurza, samozavestne in tekoče rabe ter pozitivnega stališča do knjižnega jezika, če ne odseva jezikovne stvarnosti," je dodala.

Na tridnevnem simpoziju, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, bo sodelovalo 44 udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Litve in Poljske.

Ob simpoziju je izšel zbornik s prispevki sodelujočih, ki je brezplačno objavljen tudi na spletni strani Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik.