Nevladniki opozarjajo na strupene kemikalije v človeškem telesu
Ljubljana, 3. decembra - Škodljive kemikalije, ki so sestavni del prehranske embalaže, prehajajo tudi v človeška telesa, je pokazala raziskava okoljevarstvene mreže Zero Waste Europe, izvedena tudi v Sloveniji. Med kemikalijami so tudi ftalati in fenoli, ki so povezani z rakavimi obolenji in srčno-žilnimi boleznimi ter vplivajo na reproduktivni in imunski sistem.
Kot so sporočili iz društva Ekologi brez meja, ki je sodelovalo v raziskavi, so v njej analizirali 52 vzorcev urina posameznikov iz Slovenije, Španije, Belgije, Bolgarije, Latvije in Portugalske. Na poziv nevladnikov so se odzvali odločevalci, umetniki, novinarji, strokovnjaki in druge javne osebnosti, med njimi tudi podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager.
Vzorce, ki so jih testirali na norveškem Inštitutu za javno zdravje in analizirali na Univerzi v Barceloni, so testirali na prisotnost kemikalij, ki so pogosto uporabljene v plastični embalaži za enkratno uporabo. Med njimi so tudi ftalati in fenoli, ki so povezani z rakavimi obolenji in srčno-žilnimi boleznimi ter vplivajo na reproduktivni in imunski sistem.
Od 28 analiziranih kemikalij so jih v vzorcih v povprečju našli 20,5, od tega v posameznem vzorcu najmanj 18 in največ 23. Raziskovalci poudarjajo, da nas morajo rezultati skrbeti predvsem zaradi splošne izpostavljenosti celotne populacije, saj varnih mejnih vrednosti ni.
V Sloveniji so se na pobudo Ekologov brez meja raziskavi pridružili predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, župan občine Hrastnik Marko Funkl, generalni tajnik Ekologov brez meja Jaka Kranjc, podsekretarka na Uradu RS za kemikalije Lijana Kononenko, vodja enote Depo v Komunalnem podjetju Vrhnika Edin Behrić, ustanovni član in akrobat skupine Dunking Devils Maks Veselko, soustanoviteljica prve slovenske trgovine brez odpadkov Rifuzl Manca Behrič, koordinatorica projekta Čista obala Andreja Palatinus ter okoljevarstvenica Zala Primc. Vsi slovenski vzorci so vsebovali 14 od 17 testiranih ftalatov in vsaj 5 od 11 testiranih fenolov.
Kot so opozorili Ekologi brez meja, je dejstvo, da je trenutna evropska zakonodaja na področju materialov za stik z živili zastarela in nezadostna do te mere, da ne ščiti več zdravja ljudi. To priznava tudi Evropska komisija, ki je v začetku leta predlagala revizijo, so poudarili.
"Dokler ta zakonodaja ne bo zaostrena, pa se potrošniki lahko pred nevarnimi kemikalijami zaščitijo z izborom naravne kozmetike in čistil, uživanjem sveže in čim manj embalirane hrane ter izogibanjem izdelkov iz polivinilklorida (PVC) in polikarbonata (PC).
Podsekretarka na Uradu RS za kemikalije Kononenkova je ob predstavitvi rezultatov raziskave izrazila zadovoljstvo, da se nevladne organizacije posvečajo tovrstnim temam, saj imajo pomemben vpliv na javno mnenje o problematiki kemikalij v vsakdanjem življenju. "Morale bi imeti večji vpliv na zakonodajo, tovrstni projekti pa jim dajejo močne argumente za njihova prizadevanja," je dodala.
Generalni tajnik Ekologov brez meja Kranjc pa je izpostavil, da rezultati kažejo, da nam slaba zasnova izdelkov in rastoče količine odpadkov ne škodijo le v gospodarskem ali okoljskem smislu, temveč je ogroženo tudi naše zdravje. "Na srečo lahko z nižanjem količin odpadkov zmanjšamo tudi izpostavljenost tem nevarnim spojinam," je dejal.