STAznanost

Dve stoletji napredkov in dvomov o cepivih

pripravila Sara Erjavec Tekavec

Pariz, 12. decembra - Covid-19 je poskrbel za skokovit napredek na področju razvoja cepiv. V manj kot letu dni od pojava nove virusne bolezni na trg prihaja več cepiv. Kljub učinkoviti zaščiti se 40 odstotkov Američanov ne namerava cepiti, četudi bi bilo cepljenje brezplačno, podobnega stališča je tudi veliko Francozov.

Odkar obstajajo cepiva, ki so revolucionalizirala zdravstvo, obstajajo tudi dvomljivci v njih. Francoska tiskovna agencija AFP je pripravila pregled zgodovine cepiv od izuma konec 18. stoletja in odnosov do njih.

Smrtno nevarne in zelo nalezljive črne koze so stoletja sejale strah in smrt po celem svetu. Samo v 18. stoletju naj bi v Evropi zaradi črnih koz umrlo okoli 400.000 ljudi.

Konec 18. stoletja je angleški zdravnik Edward Jenner opazil, da mlekarice, ki dobijo goveje koze, nikoli ne zbolijo za črnimi kozami. Leta 1796 si je drznil okužiti otroka z nenevarno različico bolezni, da je spodbudil imunski odziv. Kljub večkratni izpostavitvi bolezni, otrok nikoli ni zbolel. Rodilo se je cepljenje.

Cepljenje proti črnim kozam je od leta 1853 obvezno za vse britanske otroke, kar spodbudi tudi val negativnih odzivov. Številni so predvsem iz verskih razlogov nasprotovali obveznemu cepljenju, saj da s tem posegajo v osebne svoboščine. Leta 1898 dodajo klavzulo, da si lahko ljudje premislijo.

V drugi polovici 19. stoletja se rodi naslednje pomembnejše cepivo. Francoski znanstvenik Louis Pasteur, ki je sicer najbolj znan po postopku pasterizacije, je leta 1885 razvil cepivo proti steklini iz bolj benignega seva te bolezni. Prvič je dokazal učinkovitost, ko je cepil otroka, ki ga je ugriznil stekel pes.

Dvomljivci v cepivo so sicer znanstveniku očitali, da je skušal razviti laboratorijsko steklino, da bi s tem povečal svoje prihodke.

Sledi še več pomembnejših odkritij cepiv. Konec 19. stoletja so razvili cepivo proti trebušnemu tifusu. Več cepiv so razvili v 20. letih 20. stoletja, leta 1921 so namreč razvili cepivo proti tuberkulozi, sledijo med drugim še cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.

To je tudi obdobje, ko začnejo v cepiva dodajati aluminijeve snovi, da bi s tem izboljšali učinkovitost. Ravno ta snov je kasneje sprožila skepticizem.

Konec 30. let minulega stoletja razvijejo tudi cepivo proti gripi, šele približno deset let kasneje pa se začnejo kampanje množičnega cepljenja proti sezonski gripi ameriških vojakov, ki so se borili v Evropi med letoma 1944 in 1945.

V 50. letih minulega stoletja, ko je bilo cepljenje proti otroški paralizi ena od prioritet ameriške vlade, je pevec Elvis Presley ponudil svojo pomoč pri promociji in se v živo cepil proti bolezni v najbolj gledanem času.

Konec leta 1977 v Somaliji potrdijo zadnje naravne primere črnih koz. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) bolezen leta 1989 po uspešni globalni akciji cepljenja označi za premagano.

Podobna globalna akcija je bila tudi zelo uspešna pri izkoreninjanju otroške paralize, ki je izginila iz Afrike. Bolezen se občasno pojavlja le še ponekod v Pakistanu in Afganistanu, kjer nekateri verski voditelji trdijo, da želijo s cepivom sterilizirati muslimanske otroke.

Konec prejšnjega stoletja v prestižni znanstveni reviji Lancet objavijo študijo, ki se je kasneje izkazala za lažno, a je škodo, ki jo je povzročila, občuti še dandanes. Študija, objavljena leta 1998, je predpostavljala povezavo med cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter avtizmom. Kasneje se je izkazalo, da je njen avtor Andrew Wakefield nekatere ključne dele priredil. Čeprav so dokazali neresničnost študije, jo še vedno navajajo številni nasprotniki cepljenja.

Leta 2009 je za preplah po celem poskrbela prašičja gripa. Čeprav je bil sorodni sev smrtonosne španske gripe iz leta 1918, je bil virus na srečo manj smrtonosen. Umrlo je okoli 18.500 ljudi. Številni so kritizirali na milijone neuporabljenih odmerkov cepiva in kako se je WHO spopadel z izbruhom.

Deset let kasneje se svet spopada z novo pandemijo, ki velja za najhujši izziv sodobne družbe. Potem ko je konec leta 2019 bolezen izbruhnila na Kitajskem, se je skoraj vzporedno s širitvijo novega koronavirusa po celem svetu začel razvoj cepiva.

V manj kot letu dni na trg postopoma vstopa oz. čaka na odobritev regulatorjev več cepiv. Med prvimi zahodnimi državami je kampanjo množičnega cepljenja ta teden začela Velika Britanija, na to pa se pripravljajo tudi druge države.