Kemijski inštitut podelili tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo

Kot je uvodoma povedal direktor inštituta Gregor Anderluh, so v letošnjem letu na inštitutu kljub težkim razmeram, povezanih z epidemijo koronavirusa, nadaljevali z raziskovalnim delom, investicijami v raziskovalno infrastrukturo ter se razveselili novega projekta Evropskega raziskovalnega sveta.

V načrtu pa imajo tudi že nove raziskovalne centre, kot sta center za napredne metode zdravljenja ter center za nizkoogljične tehnologije, s katerimi bodo prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva in nadaljnjemu razvoju modernih tehnologij in izdelkov, ki jih v družbi nujno potrebujemo, je razkril Anderluh.

Razvoj infrastrukture je namreč po njegovih besedah pogoj za uspešno delo in razvoj mladih kadrov, na katere so na inštitutu zelo ponosni. Še naprej si bodo prizadevali, da bo mentoriranje na inštitutu na najvišji možni ravni, za opolnomočenje mlajših raziskovalcev pa v prihodnjem letu načrtujejo nove spodbude.

Na daljavo je gledalce in nagrajence nagovorila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Dejala je, da so nagrade simbolna popotnica za njihovo nadaljnje delo ter da si boljšo in večjo spodbudo za začetek dolge življenjske in poklicne poti znanosti težko zamislijo. "Krepite znanje, kreativnost, inovativnost, drznost, ker svet, ki prihaja, stoji na vas in vaših dosežkih," je dejala.

Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo Roman Jerala je v nadaljevanju predstavil nove doktorje znanosti. Izpostavil je, da je izvajanje doktorskih del in usposabljanje za doktorat ena ključnih dejavnosti na inštitutu, doktoranti pa so ključni člani inštituta, saj z vse bolj kvalitetnim delom prispevajo pomembne znanstvene dosežke.

Komisija pod vodstvom predsednika Gregorja Malija je na letošnji razpis za Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved prejela 10 prijav ter sklenila, da podelijo tri Preglove nagrade, in sicer Sari Drvarič Talian, Matiji Gatalu in Tini Škorjanc.

Sara Drvarič Talian je nagrado prejela za doktorsko delo z naslovom Študij vpliva izbranih procesov in parametrov na notranjo upornost litij-žveplovih akumulatorjev, ki ga je pripravila pod mentorstvom Roberta Dominka. V okviru svojega doktorskega dela je poskušala poglobiti celostno razumevanje delovanja litij-žveplovih akumulatorjev.

Sara Drvarič Talian je doktorirala leta 2018 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL), raziskovalno delo pa je opravila na Odseku za kemijo materialov Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavila v kar devetih znanstvenih člankih v zelo uglednih mednarodnih revijah; pri vseh teh člankih je ali prva ali vodilna avtorica. Odmevnost njenega dela se odraža v številnih vabljenih predavanjih na pomembnih mednarodnih konferencah. Je tudi prejemnica Pomurske raziskovalne nagrade in nagrade Maksa Samca.

Matija Gatalo je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom Razvoj sinteze nanodelcev binarnih in ternarnih zlitin platine na ogljikovem nosilcu kot elektrokatalizatorju, ki ga je pripravil pod mentorstvom Mirana Gaberščka. V okviru doktorskega dela je poskusil najti način, kako poceniti gorivne celice, ki učinkovito spreminjajo kemično energijo vodika v električno energijo. Natančneje, poskusil je pripraviti katalizator, ki bi zmanjšal porabo drage platine, hkrati pa bi bil učinkovit in tudi tržno zanimiv.

Matija Gatalo je doktoriral leta 2019 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, raziskovalno delo pa je opravil na Odseku za kemijo materialov Kemijskega inštituta. Rezultate raziskav je objavil v osmih člankih v izjemno uglednih mednarodnih revijah; pri šestih od teh člankov je prvi avtor. Je tudi avtor dveh mednarodnih patentov, nosilec več nagrad za najboljšo inovacijo ter dobitnik priznanja za odličnost v komuniciranju znanosti.

Tina Škorjanc je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom Kovalentni organski polimeri in okvirji z organskimi makrocikli v hrbtenici in njihova uporaba v zajemanju polutantov in dostavi zdravil. Mentor pri delu je bil Ali Trabolsi. V okviru doktorskega dela je preučevala kovalentne organske polimere in kovalentna organska ogrodja.

Tina Škorjanc je doktorirala leta 2020 na Univerzi v New Yorku. Rezultate svojih raziskav je objavila v trinajstih znanstvenih člankih, ki so bili objavljeni v revijah z visokimi faktorji vpliva. Tekom doktorskega študija je prejela več štipendij matične univerze, tako za sam študij kot za predstavitev svojega dela na mednarodnih konferencah.