STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Na prvem dnevu simpozija Društva VTIS tudi o temni snovi

Ljubljana, 21. decembra - Med temami današnjega prvega dne 5. simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini Društva VTIS so bile raziskave temne snovi. Za preboj na tem področju si prizadevajo raziskovalci različnih področjih, tako fizike osnovnih delcev, kot tudi astronomije in kozmologije, prvi z ustvarjanjem delcev na zemlji, drugi z opazovanjem pojavov v vesolju.

Ljubljana. Med temami današnjega prvega dne 5. simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini Društva VTIS so bile raziskave temne snovi. Foto: Zoom

Ljubljana.
Med temami današnjega prvega dne 5. simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini Društva VTIS so bile raziskave temne snovi.
Foto: Zoom

Ljubljana. Med temami današnjega prvega dne 5. simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini Društva VTIS so bile raziskave temne snovi. Foto: Zoom

Ljubljana.
Med temami današnjega prvega dne 5. simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini Društva VTIS so bile raziskave temne snovi.
Foto: Zoom

Raziskovalec na inštitutu Lawrence Berkeley National Laboratory v Kaliforniji Miha Muškinja, ki se ukvarja z meritvami lastnosti Higgsovega bozona, je dejal, da sta kozmologija in fizika osnovnih delcev prepleteni vedi. Obe se namreč ukvarjata z osnovnimi problemi v naravi, kot je denimo dinamika vesolja ali pa temna snov, a vsaka na drugačen način. V fiziki osnovnih delcev ustvarjajo osnovne delce v kontroliranem okolju na Zemlji in jih preučujejo, kozmologija, astrofizika in astronomija pa preučujejo procese v vesolju vse do 380.000 let starega vesolja.

"Vemo, da temna snov obstaja, a ne vemo, kaj je," je poudaril. Po njegovih besedah poskušajo znanstveniki temno snov razmeti na različne načine. Iščejo jo prek indirektne detekcije s specializiranimi teleskopi, prek direktne detekcije z iskalniki teme snovi, kot sta denimo detektorja IceCUbe ter Xenon, pa tudi prek ustvarjanja delcev temne snovi s pospeševalnikom.

Vsa tri področja pa med seboj tudi sodelujejo, je poudaril Muškinja. "Rezultate med seboj primerjamo in skupaj močne presodimo o veljavnosti raznih teorij temne snovi."

Temna snov je po besedah Maruše Bradač z univerze v Kaliforniji v Davisu, ki se ukvarja s preučevanjem galaksij v zgodnjem vesolju in temne snovi, povsod okoli nas. Tudi v sobi, v kateri se trenutno nahajamo, je verjetno vsaj kakšen delec te snovi. Ker pa temna snov ne interagira z navadno snovjo, je njeno raziskovanje zelo zanimivo in vredno, je dejala.

Podoktorski raziskovalec na univerzi v Bochumu v Nemčiji Andrej Dvornik pa je pojasnil, da vesolje sestavlja zgolj pet odstotkov snovi, ki jo lahko vidimo in zaznamo, preostanek pa predstavljata temna energija ter temna snov. Slednja predstavlja 23 odstotkov našega vesolja ter je še neznanka. Prihajajoči sateliti, kot so Euclid, vesoljski teleskop Roman in teleskop LSST bodo po njegovem mnenju pomagali razvozlati nejasnosti.

Bradačeva je v svoji predstavitvi spregovorila tudi o raziskavah nastanka prvih galaksij, ki omogočajo vpogled v sam začetek vesolja. Prepričana je, da je v vesolju še veliko skrivnosti, ki jih bodo lahko opazovali, zato se je vključila v ekipo, s katero so izdelali eno od kamer za novi Nasin teleskop James Webb, naslednik Hubbla, ki bo omogočil vpogled v najzgodnejše obdobje vesolja.

Muškinja pa je v nadaljevanju spregovoril tudi o Velikem hadronskem trkalniku (LHC) v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev (CERN) ter eksperimentu Atlas, pri katerem je sodeloval že v času doktorata. Kot je pojasnil, se vse dosedanje meritve skladajo z napovedmi standardnega modela, vzpostavljenega v 70. letih, namige o novi fiziki pa bi lahko prinesla nova faza delovanja trkalnika, ki se bo začela v prihodnjem letu.

V novi fazi delovanj bodo namreč zajeli dvakrat več podatkov kot doslej, s tem pa bodo lahko bolj natančno izmerili tudi interakcije Higgsovega bozona z lažjimi delci in interakcijo Higgsovih bozonov samih s seboj. Kakršnakoli odstopanja od standardnega modela, ki bi se ob tem pojavila, bi bila po besedah Muškinje dokaz za novo fiziko in bi podala smernice za nadaljnja raziskovanja.

Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini je Društvo VTIS pripravilo v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. V današnjem uvodnem delu prvega dne simpozija se je odvila okrogla miza na temo sobivanja slovenskega in angleškega jezika v slovenskem akademskem prostoru, sledila pa sta panela na temo odgovornih tehnologij in astronomije.

Simpozij se bo nadaljeval v torek s paneli na temo intermedijske umetnosti in kulturne dediščine, raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS) 2030 in internacionalizacije ter mikrobiologije in infekcijskih bolezni.

Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini Društva VTIS je multidisciplinarna konferenca, ki jo društvo prireja s ciljem vzpostavljanja in utrjevanja vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, z dolgoročnim namenom projektnega sodelovanja in deljenja dobrih praks.