STAznanost
Medicina in zdravje

Otroci in mladostniki zaradi covida-19 za zasloni dvakrat več časa

Ljubljana, 9. februarja - Otroci iz 11 evropskih držav so v času spomladanske zaustavitve dela javnega življenja zaradi pandemije covida-19 za zasloni na povprečen šolski dan preživeli od šest do 7,5 ure, kar je dvakrat več časa kot običajno. Slovenski otroci so bili za zasloni v povprečju nekaj manj kot sedem ur dnevno, kaže raziskava.

Slovenski otroci so med spomladanskim zaprtjem v povprečju za zasloni preživeli 6,69 ure na dan, od tega je bilo šolskega dela za 3,85 ure. Evropsko povprečje v letu 2018 je bilo po podatkih EU Kids Online raziskave 2,6 ure na dan za vse aktivnosti skupaj, je raziskavo povzela Bojana Lobe iz Centra za metodologije in informatiko na FDV.

Raziskava o izkušnjah otrok in mladostnikov s spletnimi tveganji v času prvega zaprtja držav zaradi covida-19 je bila sicer objavljena na današnji dan varne rabe interneta in zajema 11 evropskih držav; ob Sloveniji so bile vključene še Avstrija, Francija, Irska, Italija, Nemčija, Norveška, Portugalska, Romunija, Španija in Švica. Raziskovalci so podatke zbrali med junijem in avgustom lani. Anketo je izpolnilo 6195 otrok, starih med 10 in 18 let, in 6195 njihovih staršev.

Na mednarodni ravni je vsakega drugega starša skrbela prekomerna raba digitalnih tehnologij v času pandemije covida-19, je ugotovitve raziskave v sporočilu za javnost povzela Lobetova. V Sloveniji je 43 odstotkov vprašanih staršev dejalo, da jih prekomerna raba digitalnih tehnologij skrbi bolj kot v času pred zaprtjem.

Slaba polovica otrok (48 odstotkov) je poročala o tem, da so bili v času zaprtja držav bolj zaskrbljeni zaradi povečane uporabe digitalnih tehnologij. V Sloveniji je bil ta odstotek še nekoliko višji, in sicer 54-odstoten.

Obenem je slaba polovica vseh otrok poročala, da so imeli težave zaradi prekomerne rabe tehnoloških naprav, denimo da so izpuščali obroke ali spanec. Slovenija je sicer med vsemi 11 vključenimi državami tista, kjer je najmanjši odstotek otrok (17 odstotkov) poročal, da se jim je v času zaprtja to dogajal bolj pogosto kot prej.

Nekateri otroci so v tem obdobju tudi aktivno poskušali spremeniti vzorce uporabe. Skoraj tretjina otrok je poročala, da se je v tem času pogosteje dogajalo, da so bili neuspešni pri zmanjševanju časa uporabe digitalnih tehnologij. Tudi v Sloveniji je bil ta delež v skladu z evropskim povprečjem, torej 33-odstoten.

Trije od petih otrok in mladostnikov so sicer poročali, da se na spletu počutijo varne. Dva od petih pa sta izrazila zaskrbljenost glede varnosti. Največ otrok je izpostavilo, da so v prvem zaprtju držav zaznali povečanje pojava lažnih novic oz. dezinformacij, sledi porast sovražnega govora in uporabniško kreiranih škodljivih vsebin.

V Sloveniji petina otrok ocenjuje, da še nikoli niso naleteli na lažne novice, slaba tretjina pa ocenjuje, da se je v času zaprtja to zgodilo bolj pogosto kot prej. V Sloveniji je bil najnižji, 32-odstoten, delež otrok, ki so bili na spletu ustrahovani; mednarodno povprečje je malenkost pod 50 odstotki. Med tistimi, ki so bili kdaj ustrahovani, pa je času zaprtja 24 odstotkov slovenskih otrok in mladostnikov doživelo več spletnega ustrahovanja kot običajno, 38 odstotkov pa manj.

Sicer je v Sloveniji sporočila sovražnega govora opazilo 62 odstotkov otrok. Četrtina vprašanih slovenskih otrok poroča, da so tovrstna sporočila v času zaprtja opazili v večji meri kot prej. Je pa v Sloveniji 88 odstotkov otrok ocenilo, da niso bili žrtve zlorabe osebnih podatkov. Petina otrok je poročala o izkušnji z virusom ali vohunskim programom.

Velika večina staršev se z mladimi pogovarja o tem, kaj počnejo z digitalnimi tehnologijami, predlaga načine za uporabo internetne varnosti, vsaj 85 odstotkov jih tudi omejuje ali prepoveduje dostop do določenih vrst vsebin. Veliko staršev je tudi naklonjenih uporabi tehničnih rešitev, kot so na primer blokiranje, filtriranje, sledenje spletnim mestom ali aplikacijam, ki jih uporablja njihov otrok; v Sloveniji je takih dve tretjini.

Raziskava je nastala pod okriljem pridruženega raziskovalnega centra Evropske komisije v sodelovanju s številnimi evropskimi univerzami, vključno z ljubljansko fakulteto za družbene vede.