Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Vidiki novega desničarskega radikalizma - strukturna analiza pogojev vztrajanja fašizma

Pri založbi Sophia je izšlo delo Theodorja W. Adorna z naslovom Vidiki novega desničarskega radikalizma. Kot so zapisali pri založbi, desničarski radikalizem ni psihološki in ideološki problem, ki bi se ga reduciralo na ostanke totalitarnosti, temveč je sistemski, ekonomski in družbenopolitični problem. Prvič izdani niz Adornovih predavanj zajema strukturno analizo pogojev vztrajanja fašizma ter populističnih, marketinških trikov koncepta sprave v pozivih k prenehanju razčiščevanja preteklosti. Prav zaradi strukturne analize in vztrajanja podlage, ki generira fašizem in v katero so ujeti njegovi sledniki, je Adornovo razmišljanje iz leta 1967 srhljivo aktualno, kakor da bi ga napisal za današnje dni.

Knjigi sta dodani poglobljeni spremni besedi zgodovinarja in publicista Volkerja Weissa in filozofa Jerneja Kaluže, ki Adornovo razmišljanje postavlja v našo aktualnost, "v množično kulturo, 'podivjano' demokracijo, apropriacijo uporništva in politiko sovraštva".

Bralec, vrni se domov

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Bralec, vrni se domov avtorice Maryanne Wolf, ene ključnih preiskovalk pismenosti na svetu. Knjiga premišlja našo spremenjeno zmožnost kritičnega razmišljanja in sočutja, ko v času tehnoloških sprememb postajamo vedno bolj odvisni od digitalnih tehnologij, so zapisali pri založbi. "Knjiga je sestavljena iz niza pisem, ki se poglabljajo v možganske preobrazbe, nastajajoče ob prilagajanju digitalnim medijem. V svojem pisanju avtorica povezuje nevroznanost, literaturo, izobraževanje, tehnologijo in filozofijo v celostno pričevanje o našem času in svetu ter združuje zgodovinska, literarna in znanstvena dejstva s prigodami in anekdotami iz vsakdana. Izzivalno branje nam ponuja smernice za bolj brezskrbno pot v digitalno prihodnost."

Človeško telo od pradavnine do današnjih dni - o spremembah človeškega telesa v zadnjih tristo tisoč letih

Knjiga Človeško telo od pradavnine do današnjih dni avtorja, ki je izšla pri založbi UMco, je sintetična in interdisciplinarna knjiga na presečišču antropologije vsakdanjega življenja, sociologije, zgodovine in biologije, v kateri skuša avtor nazorno pokazati, kako in zakaj se je človeško telo spremenilo v zadnjih tristo tisoč letih, odkar se je v procesu evolucije formiral Homo sapiens. Avtor Vybarr Cregan-Reid izhaja iz podmene, da je človekovo telo izpostavljeno velikemu spreminjanju človekovega življenjskega stila, še posebej od začetka kmetijske revolucije pred približno dvanajst tisoč leti, so zapisali pri založbi.

Cregan-Reid trdi, da je sedanje družbeno človekovo telo, torej telo znotraj razvoja človekove civilizacije, že četrta ali celo peta različica prvotne verzije Homo sapiensa. Avtor pri svoji analizi človekove zgodovine izhaja iz širokega nabora podatkov, raziskuje človekov prvotni življenjski stil, predstavlja mnoge anatomske in druge telesne spremembe ter posledične civilizacijske bolezni in napoveduje, kako bo na naše telo učinkovala izpostavljenost tehnološkemu napredku ter antropocenu nasploh, še piše na spletni strani založbe.

Bolezen: Krik mesa - nov pogled na bolezen

Avtorica Havi Carel v delu Bolezen: Krik mesa, ki je izšlo pri založbi Krtina, med drugim razmišlja o tem, kaj je bolezen? Je to fiziološka disfunkcionalnost, družbena oznaka ali način doživljanja sveta? Kako se človeku, ko zboli, spremenijo fizični, socialni in emocionalni svet? Je mogoče dobro počutje v okviru bolezni?

O teh vprašanjih razmišlja skozi prepletanje svoje osebne zgodbe o bolezni z uvidi in premisleki, ki izvirajo iz njenega filozofskega dela, so zapisali pri založbi. "S svežim pristopom k bolezni sproži nekaj neprijetnih vprašanj o tem, kako mi vsi - naj bomo zdravstveni delavci ali ne - gledamo na bolne ljudi, s čimer nas spodbuja, da postanemo uvidevnejši. Pričujoča knjiga razkriva napetost med univerzalnostjo bolezni in njeno skrajno zasebno, pogosto samotno naravo. Vabi nas, da na vprašanje, ki zadeva vsakega od nas, pogledamo na nov način."

Mladost na zaslonu - pionirsko delo v pristopu k obravnavi medijskih rab med mladimi

Delo Mladost na zaslonu: Konteksti in protislovja medijskih kultur mladih avtorice Tanje Oblak Črnič, ki je izšlo pri Založbi FDV, je "prvo celovito delo v Sloveniji, ki mlade, medijsko-komunikacijske tehnologije in širše družbeno-kulturne spremembe proučuje integrativno, čeprav so v tujini te študije v zadnjih letih v izjemnem vzponu prav zaradi hitrega porasta novih tehnologij, katerih občinstvo so prvenstveno prav mladi," v recenziji knjige navaja Maruša Pušnik.

"Še posebej pohvalno je, da avtorica osrednjo temo mladih in njihovega odnosa do različnih zaslonov, prek katerih pripoveduje zgodbo o pomenu digitalnih medijev v konstrukciji družbenega življenja, tudi nenehno zgodovinsko umešča in kritično analitsko pojasnjuje v široko zastavljeni družbeno-humanistični perspektivi. Delo je torej pionirsko in izvirno v pristopu k obravnavi medijskih rab med mladimi in ne le pomembno nadgrajuje študije medijskih občinstev, ampak tudi prispeva širše k teoretski dediščini medijskih študij, socioloških študij mladine, antropološko-kulturnih študij odraščanja in družine ter nenazadnje zgodovine medijev, saj avtorica prikaže glavne transformacije medijev v sodobni digitalni kulturi, ki smo jim priča v zadnjih dvajsetih letih," je še zapisala Pušnikova.

Za socializem in svobodo mišljenja - tri humanistična besedila Alberta Einsteina

Pri Založbi ZRC je izšla knjižica Alberta Einsteina z naslovom Za socializem in svobodo mišljenja. Knjiga je izšla v zbirki Pamflet, ki je namenjena objavi prevodov referenčnih besedil,
ki govorijo o svobodi v najširšem smislu besede. Kot so zapisali pri založbi, je Albert Einstein leta 1949 podprl socializem tudi zato, ker je nujno potrebna svobodna in nemotena razprava o problemih kapitalizma in o rešitvah, ki jih je ponujal socializem, postala tabu. Kljub vsej navidezni svobodi izražanja je takšna razprava danes ponovno tabu in je še nujnejša kot takrat, ko se je zanjo zavzel Einstein.

Hrana kot kultura - knjiga o tem, da je vse, kar ima opraviti s hrano, kultura

Založba Studia Humanitatis je izdala knjigo Hrana kot kultura avtorja Massima Montanarija, profesorja za srednjeveško zgodovino na Univerzi v Bologni. Kot je Montanari zapisal v svojem delu, je hrana kultura, "kadar jo pridobivamo, kajti človek ne uporabi zgolj tega, kar najde v naravi (kot počno vse druge vrste živali), ampak si prizadeva tudi ustvariti svojo hrano, in sicer tako, da se proces pridelave prekriva s procesom predatorstva". "Prav tako je hrana kultura, kadar jo pripravljamo, ko nakupljene osnovne prehrambne izdelke preobrazimo s pomočjo ognja in dovršene tehnologije, ki se odraža v različnih kuharskih praksah. Hrana je kultura tudi takrat, ko jo uživamo, kajti kljub temu, da človek lahko jé vse, ali celo prav zato, v resnici ne jé vsega, temveč svojo hrano izbere na podlagi kriterijev, vezanih bodisi na vidike te ekonomske in prehranske geste ali na simbolne vrednosti, ki jih premore sama jed. Po tej poti postane hrana bistveni element in eno najučinkovitejših sredstev za izražanje človeške identitete."

Celovit pregled novih publikacij je na voljo na spletnem portalu znanost.sta.si