Šestdeset let od prvega poleta človeka v vesolje

"Pojehali! (Gremo!)" je zavpil 27-letni Gagarin, ko se je 12. aprila 1961 ob 9. uri in 7 minut po lokalnem času iz sovjetskega izstrelišča v Bajkonurju v današnjem Kazahstanu proti nebu podal Vostok 1, vesoljska kapsula na gromozanski, 43 ton težki in več kot 30 metrov visoki raketi.

Čez 11 minut in 16 sekund je Gagarin dosegel orbito. Poletel je preko Sibirije in Kamčatke, se nato obrnil proti jugu, letel preko Tihega oceana, severozahodno od Havajev, se na jugu Južne Amerike znova obrnil proti severu, dočakal sončni vzhod, preletel Afriko in se zatem po 108 minutah leta na višini sedmih kilometrov izstrelil iz kapsule ter dobrih deset minut kasneje s padalom pristal v bližini Saratova na reki Volgi na jugu današnje Rusije.

Ločitev Gagarina in Vostoka je bila načrtovana, čeprav so jo Sovjeti sprva zanikali. Za mednarodno priznanje poleta v vesolje naj bi namreč moral biti človek v kapsuli od začetka do pristanka. A sovjetski inženirji so se odločili, da Gagarin in Vostok iz varnostnih razlogov pristaneta ločeno.

Ko se je Vostok prvič dotaknil tal, se je po navedbah prič odbil in šele nato pristal. Na tleh prvega udarca kapsule pa je zazijala velika luknja. Gagarin je pristal nedaleč stran ter prestrašil lokalnega kmeta in njegovo hčer, ko se je pojavil v oranžnem skafandru z belo čelado in padalom, ki ga je vlekel za seboj.

Gagarin je vseskozi med letom opisoval parametre leta ter podatke in občutja. "Nebo je črno, Zemlja je modra," so bile njegove besede iz vesolja. Bil je prvi človek, ki je videl okroglo Zemljo, razločil celine in občutil breztežnostno stanje v vesolju.

Polet Vostoka je bil v celoti avtomatiziran in Gagarin ni pilotiral. Inženirji namreč niso bili prepričani, kako se bo obnašalo njegovo telo v breztežnostnem stanju. Za vsak primer je vendarle imel na voljo tudi kode, da bi lahko prevzel nadzor, če bi se kaj zalomilo. A se to ni zgodilo.

Polet vseeno ni potekal povsem brez težav. Ob zaviranju se namreč kapsula zaradi nekaj žic ni ločila od modula, kar je povzročilo precejšnje premetavanje in vrtenje kapsule. A k sreči so žice kasneje popustile, modul in kapsula sta se uspešno ločila, Gagarin pa je nadaljeval proti pristanku.

Gagarinov prvi polet v vesolje je pomenil novo veliko zmagoslavje sovjetskega vesoljskega programa v tekmi z ZDA. Pred tem je Sovjetska zveza leta 1957 v vesolje uspešno poslala prvi umetni satelit, Sputnik 1, nato pa v nadaljevanju vesoljske tekme žela uspeh za uspehom.

ZDA so bile na drugi strani ob uspehih sovjetske vesoljske tehnologije vse bolj pod pritiskom. Sprva so v Washingtonu sicer zanikali, da sploh sodelujejo v vesoljski tekmi, a že dober mesec dni po poletu Gagarina je tedanji ameriški predsednik John F. Kennedy 25. maja 1961 naznanil ambiciozen vesoljski program, da bodo ZDA do konca desetletja poslale človeka na Luno.

Sovjetski vesoljski program Vostok (vzhod), katerega cilj je bil poslati človeka v vesolje, je vodil znameniti raketni inženir Sergej Koroljov. Ta sovjetski raketni genij, ki se je na ameriški strani "spopadal" z Wernherjem von Braunom, je bil glavni konstruktor ruskih raket - tudi balističnih z jedrskimi konicami - in vesoljske tehnologije.

Gagarin pa je s prvim poletom v vesolje dosegel slavo, ne samo v Sovjetski zvezi, temveč povsod po svetu. Kasneje ni nikoli več poletel v vesolje, čeprav je bil leta 1967 zamenjava za misijo Sojuz 1, ki se je končala s smrtno nesrečo njegovega prijatelja Vladimirja Komarova.

Gagarinova življenjska pot se je končala 28. marca 1968 v starosti 34 let, ko je med vadbenim poletom z migom 15 strmoglavil v gozdu v bližini kraja Kiržač severovzhodno od Moskve. A je ostal za vedno zapisan v zgodovino človeštva kot prvi človek v vesolju, kamor mu je doslej sledilo več kot 550 raziskovalcev in navdušencev nad neznanim.