Gruberjev nagrajenec Seljak od matematike do kozmologije
New York, 11. maja - Slovenski kozmolog Uroš Seljak, ki je pred dnevi dobil prestižno Gruberjevo nagrado za svoj prispevek k raziskavam o nastanku vesolja, je v pogovoru za STA dejal, da je bil na začetku matematik, z vesoljem pa se je začel ukvarjati šele v ZDA, ko je študiral za doktorat na univerzi MIT.
"Na MIT sem šel študirat leta 1991 in takrat sem imel srečo, da se je to področje začelo ravno prav razvijati teoretično in eksperimentalno. Na nek način sem bil na pravem mestu ob pravem času. Takrat sem začel razvijati teoretične modele in napovedi ter s tem nadaljeval v 90. letih, kasneje pa sem šel tudi na druge stvari," je povedal Seljak.
Razložil je, da je bil najprej matematik - in to zelo uspešen, saj je bil leta 1966 rojeni Novogoričan tudi državni prvak v matematiki v nekdanji Jugoslaviji. "Najprej me je zanimala matematika. Potem sem pograbil fiziko in jo študiral na univerzi v Ljubljani. Šele nato, ko sem se odločil za doktorski študij na MTI v ZDA, sem se po naključju odločil za kozmologijo," je dejal.
To naključje je dalo podlago za iskanje odgovora na temeljno vprašanje človeštva o vesolju - od kje pravzaprav vse izvira. Seljak je iznašel matematični model uporabe sevanja kozmičnih mikrovalov (CMB), to je ostankov sevanja, ki segajo v čase nastanka atomov in sevanja iz prvobitne plazme.
Gruberjeva fundacija z ameriške univerze Yale je letošnjo Gruberjevo nagrado s področja kozmologije podelila Seljaku in njegovima kolegoma Marcu Kamionowskem z univerze Johnsa Hopkinsa in Matiasu Zaldarrigi z Inštituta za napredne študije.
Njihovo delo je dalo navdih za nove generacije raziskovalnih programov, ki nameravajo odkriti še zadnji del kozmološkega modela, to je inflacijo ali teoretični začetek vesolja oziroma velikega poka.
Odkritja Kamionowskega ter Seljaka in Zaldarriage so identificirala značilnost v polarizaciji CMB, ki bo odločila o obstoju prvobitnih gravitacijskih valov, kar je ključni del inflacijske teorije.
Atomi so ostali v obliki materije, sevanje pa v obliki hrupa iz ozadja, ki obsega vse vesolje v vse smeri in ponuja podobo vesolja, ko je bilo staro 379.000 let. Na podlagi tega so znanstveniki potem določili starost vesolja pri 13,8 milijarde let in tudi, da vesolje tvori pet odstotkov materije, 26 odstotkov temne materije in 69 odstotkov temne energije.
"Ta nagrada mi vsekakor veliko pomeni, ker je največja na področju kozmologije," je dejal Seljak in razložil, za kaj gre.
"Vodilna teorija nastanka vesolja razlaga, da se je vesolje čisto na začetku zelo hitro širilo. Razvile so se zvezde in galaksije in gravitacijski valovi in rekli smo, da se jih lahko meri v tej polarizaciji sevanja. Gre za to, da lahko dokažeš teorijo o nastanku vesolja. Kot arheologi iščemo neke signale v izkopaninah in ti signali gredo daleč nazaj, na njihovi podlagi pa lahko sklepamo, kaj se je dogajalo na začetku vesolja," je pojasnil Seljak.
Na vprašanje, ali je kdaj tudi filozofsko razmišljal o tem, kako je nastalo vesolje oziroma zakaj, je Seljak odgovoril, da skuša znanost dati odgovor na to in teorij je več. "Marsikatera teorija pravi, da najbrž obstaja več vesolj, ki so, ki nastajajo, se rojevajo. Ta teorija o multiversu je zelo moderna," je dejal.
Seljak pravi, da ni nujno, da bi bil lahko pri svojem delu uspešen šele, ko je prišel v ZDA, čeprav priznava, da je okolje bolj stimulativno. Več je namreč takih, kot je on, ki jih zanimajo skupna vprašanja in se lahko pogovarjajo. "Stimulativno okolje, ki ceni raziskave, študij. Potrebna je neka infrastruktura, ni pa to nujno le stvar finančnih naložb," je poudaril profesor kozmologije na univerzi Kalifornije Berkeley.
Seljak pravi, da se sedaj posveča novim zadevam. "Ukvarjam se z novo bolj interdisciplinarno smerjo, ki pokriva tako mojo znanost kot tudi druge. Strojno učenje je zadnje čase zelo popularno. Statistika me je tudi vedno zanimala in vse to skušam aplicirati na raznih znanstvenih vprašanjih," je povedal in navedel primer dela s študenti pri vprašanjih odkrivanja novih planetov, novih gravitacijskih valov, črnih lukenj in podobno.
Pri sedanjih vesoljskih raziskavah, kot so priprave ameriške vesoljske agencija Nasa za pot na Mars in vrnitev na Luno, se mu zdi predvsem pomemben razvoj tehnologij. "Pot na Mars je eden od načinov, ni pa edini. Zelo pomembno je, da vesoljske agencije pri tem razvijajo nove tehnologije," je dejal.
Uroš Seljak se je rodil 13. maja 1966 v Novi Gorici. Po študiju in diplomi na ljubljanski univerzi je leta 1991 opravil magisterij, doktorat pa je dobil leta 1995 na MIT v ZDA. Po podoktorskem študiju v Centru Harvard-Smithsonian za astrofiziko se je zaposlil na univerzi Princeton, univerzi v Zürichu in Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Trstu. Od leta 2008 je profesor na Berkeleyju v Kaliforniji.