Na Dunaju spominsko obeležje za jezikoslovca Jerneja Kopitarja
Dunaj, 28. maja - Na Dunaju so na pokopališču St. Marx danes odkrili spominsko obeležje jezikoslovcu Jerneju Kopitarju, ki je v bil vse življenje povezan z avstrijsko prestolnico. Odkritje spominskega obeležja je del dejavnosti slovenskega veleposlaništva v okviru sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija za poglabljanje razumevanja in dialoga med državama.
Kopitar je bil na tem pokopališču pokopan leta 1844, nato ekshumiran leta 1897 in prepeljan na ljubljansko Navje. Pobudo za postavitev kopije nagrobnika na pokopališču St. Marx je pred leti podal svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu Ivan Martelanc. Pobudo veleposlanice Ksenije Škrilec je podprl tudi dunajski župan Michael Ludwig.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v nagovoru ob odkritju spominskega obeležja poudaril, da je postavitev obeležja Kopitarju na Dunaju izjemnega pomena za Slovenijo in uveljavljanje prispevka slovenskega jezikoslovja v Avstriji in v mednarodnem prostoru, so sporočili s slovenskega veleposlaništva na Dunaju.
Župan Ludwig je pozdravil uresničitev projekta in povedal, da gre za skupno dediščino, ki utrjuje poleg siceršnjih trdnih vezi med Dunajem in Ljubljano tudi odnose na državni ravni. Veleposlanica Ksenija Škrilec je izrazila zadovoljstvo nad uresničitvijo skupnega podviga ob zaključku njenega štiriletnega mandata na Dunaju.
Profesor za slovanske jezike in vodja študijskega programa na Inštitutu za slavistiko na dunajski univerzi Emmerich Kelich je predstavil Kopitarjevo delovanje in njegovo vlogo pri utemeljitvi slavistike kot samostojne vede.
Kopitar se je rodil leta 1780 v Repnjah. Vse življenje je bil tesno povezan z Dunajem, kjer se je že v času študija spoznal s slovanskimi jeziki ter razširil jezikoslovno in slovnično znanje, ki ga je uporabljal tudi kot cenzor. Znanje je predal tudi mlademu Franu Miklošiču, ki je kasneje na dunajski univerzi ustanovil katedro za slavistiko.
Leta 1808 je Kopitar objavil Slovnico slovanskega knjižnega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ki velja za prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika in za prvo sodobno slovnico med slovanskimi jeziki. Kopitar je bil na Dunaju tudi dvorni svetnik in prvi kustos dvorne knjižnice, nudil pa je tudi podporo Vuku Stefanoviću Karadžiću pri utemeljitvi srbskega knjižnega jezika.
Pokopališče St. Marx je danes spomeniško zaščiteno in za javnost odprto kot park. Opuščeno je bilo leta 1874 in se uvršča med najpomembnejša pokopališča na svetu, namenjeno je bilo predvsem avstrijski družbeni eliti. Ob vhodu stoji tudi tabla z izborom imen uglednih oseb in zemljevidom častnih grobov, med katerimi je tudi ime Kopitar Bartholomäus. Med najbolj zvenečimi imeni je tudi skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, ki je bil sprva tukaj pokopan.
Načrt spomenika Kopitarju je pripravil slovenski arhitekt Marko Lavrenčič, izdelal ga je slovenski kamnosek Sebastijan Tič, avtor besedila je akademski profesor, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Kozma Ahačič. Postavitev spomenika je omogočilo slovensko ministrstvo za kulturo.