Štipendije L'Oréal-Unesco raziskovalkam v medicini, biomedicini in biotehniki

Nagrajenke je na dogodku v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti pozdravila generalna direktorica L'Oréal Adria-Balkan Vanya Panayatova. Poudarila je, da je program ženske v znanosti v 15 letih v Sloveniji podprl 43 izjemnih raziskovalk, ki se bodo pridružile več kot 3600 znanstvenicam iz 117 držav.

Štipendistke je prek videa nagovorila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Povedala je, da bo Slovenija s 1. julijem za pol leta prevzela predsedovanje EU. Na področju znanosti so posebno pozornost namenili prav vprašanjem enakosti spolov v znanosti. S tem se bodo aktivno ukvarjali tudi ob sprejemanju novega zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga v obravnavo pošiljajo v teh dneh, je dejala.

Letošnje nagrajenke so štipendijo v višini 5000 evrov prejele za odličnost svojih raziskovalnih del, ki predstavljajo pomemben prispevek k razvoju znanosti in napredku družbe. 29-letna Monika Sobočan, ki prihaja iz Turnišča, v okviru doktorske disertacije na mariborski medicinski fakulteti in mariborskem kliničnem centru raziskuje biooznačevalce, s katerimi bi lahko prepoznali agresivnost raka jajčnikov in njegovo odzivnost na sistemsko terapijo. Kot prednost kariere znanstvenice izpostavlja, da lahko raziskuješ odgovore na svoja vprašanja, hkrati pa je delo raznoliko.

Trenutno se usposablja v Royal London Hospital in na Univerzi Queen Mary London, kjer se ukvarja s preventivo rakavih obolenj in preventivnimi kirurškimi posegi pri ženskah z genetsko obremenitvijo za ginekološke rake.

30-letno Ljutomerčanko Martino Štampar je do poklica raziskovalke pripeljala želja po novih odkritjih. "Največja prednost znanstvenega dela je, da lahko raziskujem stvari, ki me zanimajo, in da pri tem raziskovanju načeloma ni omejitev," je povedala.

Januarja je uspešno zagovarjala svoje doktorsko delo, v okviru katerega je raziskovala in razvijala novi jetrni in vitro 3D celični model za namen testiranja genotoksične aktivnosti ksenobiotičnih snovi. Danes je mlada raziskovalka na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka Nacionalnega inštituta za biologijo.

29-letna Ljubljančanka Tanja Šumrada v okviru doktorskega študija raziskuje vpliv kmetijstva na biodiverziteto in ohranjanje narave v okviru slovenske in evropske kmetijske politike. Biotska pestrost se je v zadnjih desetletjih tako v Evropi kot drugod po svetu močno zmanjšala, najpomembnejši vzroki za to pa so spremembe v načinu kmetovanja in rabe tal, je dejala mlada raziskovalka, ki skupaj s sodelavci na ljubljanski biotehniški fakulteti tako proučuje, kakšne bi bile primerne razvojne rešitve za podeželska območja.

"Dobri znanstveniki so zame tisti, ki znajo razložiti družbene ali naravne fenomene, ki nas obdajajo, ter podati uporabne rešitve za probleme, s katerimi se soočamo," je pojasnila svojo odločitev za poklicno pot v znanosti.

Ob praznovanju jubileja so izpostavili pomen žensk v znanosti tudi z letošnjo ozaveščevalno kampanjo Abeceda znanosti na družbenih omrežjih in zbornikom Ženske, ki spreminjajo obraz znanosti.