Raziskava potrjuje starodavni izvor španske jamske umetnosti
Washington, 27. avgusta - Raziskovalci Univerze v Bordeauxu so v novi študiji starodavno jamsko umetnost v španski jami Cueva de Ardales dokončno pripisali neandertalcem. Ti so pred več kot 60.000 leti s pigmentom porisali stalagmite, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poslikave stalagmitov so vznemirjale paleoarheološko skupnost vse od objave poročila leta 2018, ki je pigment rdeče okre pripisal naši bližnji izumrli vrsti. Ocenili so, da so poslikave nastale pred približno 64.800 leti, torej v času, ko moderni ljudje niso prebivali na evropski celini. Kljub temu pa je bila ugotovitev sporna, saj je kasnejši znanstveni članek poslikave označil za naraven pojav. Povzročil naj bi ga tok železovega oksida.
Nova analiza pa je pokazala, da sestava in postavitev pigmentov ni skladna z naravnimi procesi ter da se struktura pigmentov na stalagmitih ne ujema z naravnimi pigmenti v jami, kar nakazuje, da so bili prineseni iz zunanjega okolja. Podatki kažejo, da so bili nanešeni s pršenjem in pihanjem. Kasnejše analize so pokazale še, da poslikave vključujejo več plasti pigmentov, ki so bili nanešeni v razmiku več kot 10.000 let.
"To podpira hipotezo, da so neandertalci prek več tisočletji večkrat prišli v jamo in jo porisali s pigmenti," je povedal Francesco d'Errico, soavtor nove raziskave, objavljene v reviji PNAS. Poslikave je težko primerjati z umetnostjo modernega človeka pred 30.000 leti, a vseeno kažejo, da neandertalci niso bili samo neotesani sorodniki homo sapiensa, kot so jih nekateri dolgo prikazovali, piše AFP.
Ekipa raziskovalcev Univerze v Bordeauxu je še zapisala, da pigmenti niso ravno umetnost, temveč so "rezultat grafičnega vedenja, ki želi ohraniti simbolni pomen prostora". Poleg tega sklepajo, da so kljub našemu slabemu poznavanju pomena simbolov ti "igrali temeljno vlogo v simbolnih sistemih nekaterih neandertalskih skupnosti", so še zapisali na AFP.