STAznanost
Medicina in zdravje

V zadnjih dveh letih diagnosticirali polovico manj krvnih rakov

Ljubljana, 7. septembra - Ob mesecu krvnih bolezni so na okrogli mizi, ki jo je pripravila družba Aetas, ozaveščali o pomembnosti pravočasne prepoznave krvnih bolezni. Ker je bil v preteklih dveh letih omejen dostop do osebnih zdravnikov, so diagnosticirali polovico manj krvnih rakov kot pred epidemijo covida-19, kljub temu pa zdravljenje bolnikov ostaja uspešno.

Podpredsednica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije Anica Kralj Štimec je povedala, da znake in simptome rakavih krvnih bolezni podcenjujemo, saj jih je težko prepoznati. Najpomembnejša za prepoznavanje krvnih bolezni, sploh v začetni fazi, je krvna slika. Krvne bolezni imajo sicer po zatrjevanju strokovnjakov zelo splošne znake, kot so utrujenost, potenje in bolečina v kosteh, zato je obisk osebnega zdravnika toliko pomembnejši. Zaradi okvare imunskega sistema so pogostejše tudi okužbe, krvavitve in zatrdline na telesu.

Med epidemijo je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov, zato so prepoznali za polovico manj krvnih rakavih bolnikov kot v preteklih letih. Kljub temu pa so po zatrjevanju strokovnjakov bolniki poudarili, da je zdravljenje na sekundarni ravni, ko je bolezen že prepoznana, potekalo še bolje in hitreje kot prej.

Dobro dostopnost med epidemijo je izpostavila tudi izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic, ob tem pa dodala probleme, ki so jih imeli tisti, ki so šele vstopali v zdravljenje. Poudarila je, da posameznik z diagnozo raka ne sme čakati, saj je čas ključnega pomena za uspešno zdravljenje.

Čas epidemije covida-19 je pomenil in še vedno pomeni hudo grožnjo za rakave bolnike. Ker jih ne ogroža le novi koronavirus temveč tudi njihova primarna bolezen, mora biti po mnenju Modičeve njihova obravnava nemotena.

Hematologinja Irena Preložnik Zupan je pojasnila, da so hematološki bolniki dolgotrajno utrujeni in nimajo volje do vsakodnevnega dela. Če takšno počutje traja dlje časa, poziva k obisku osebnega zdravnika.

Krvne bolezni sicer niso breme le posameznika temveč celotne družbe. V letu 2019 je v Evropi za njimi umrlo 154.000 ljudi, osem odstotkov vseh rakov v Evropi je krvnih.

Ker je diagnosticiranje krvnega raka izjemnega pomena, študente medicine začenjajo vse bolj poglobljeno poučevati o krvnih boleznih, je povedal predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo interne klinike UKC Ljubljana Samo Zver.

Strokovnjaki so opozorili, da je pomembno tudi ozaveščanje in poučevanje bolnikov. Po besedah hematologinje Irene Preložnik Zupan bolniki lahko optimistično gledajo v prihodnost, saj dandanes poznamo veliko zdravil, ki omilijo znake in jih ozdravijo.

Bolniku po mnenju Kralj Štimčeve najlažje pomaga in svetuje preboleli bolnik. V Društvu bolnikov s krvnimi boleznimi imajo zato bolniki in njihovi svojci z akcijo bolnik bolniku možnost pogovora s strokovnjaki in prebolevniki. Ob tem poudarja, da tak pogovor bolnikom pomaga in lajša preživljanje bolezni.

Letošnji mesec ozaveščanja bodo med drugim posvetili predstavitvam redkih krvnih bolezni z organizacijo dogodkov v septembru.