STAznanost

Na simpoziju o okoljskih in podnebnih spremembah izpostavili pomen dialoga

Ljubljana, 15. oktobra - Razprave na danes zaključenem dvodnevnem spletnem simpoziju o okoljskih in podnebnih spremembah, ki vplivajo na naše vode in biodiverziteto, so pokazale, da bodo za izboljšanje stanja nujno potrebne aktivnosti odločevalcev, ki bodo temeljile na komunikaciji in izmenjavi mnenj. Izpostavljenih je bilo tudi nekaj možnih ukrepov in rešitev.

Kot je ob zaključku simpozija, ki sta ga pripravila Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in gibanje Mladi za podnebno pravičnost, izpostavila direktorica NIB Maja Ravnikar, so nekatere predstavljene možnosti za rešitev problemov precej jasne in premočrtne, druge zelo kompleksne.

Med prve denimo sodijo vzpostavitev DNK zbirk organizmov in izdelava kart za varno umeščanje vetrnih elektrarn. Zelo kompleksne pa bodo rešitve za ustavitev vrtinca podnebnih sprememb, za področje upravljanja z vodami, za onesnaženje in za preskrbo z električno energijo, je opozorila Ravnikarjeva.

Strokovnjaki so na treh okroglih mizah iskali odgovore za izzive na področjih izumiranja vrst, posegov v vode in elektroenergetike. Pri iskanju rešitev in oblikovanju ustreznih ukrepov so kot ključnega izpostavili pomen sodelovanja različnih akterjev, od odločevalcev do strokovnjakov različnih področij, pa tudi uporabnikov, naravovarstvenikov in gospodarstva.

Kot je izpostavil evolucijski biolog Matjaž Kuntner iz NIB, nam zmanjkuje časa, saj se izumiranje vrst dogaja hitreje kot kadarkoli. Glavni razlogi za to so podnebne spremembe, bioinvazija, degradacija in izguba habitatov, onesnaževanje okolja in netrajnostna raba.

Strokovnjaki so poudarili pomen varovanja organizmov v njihovih ekosistemih in v umetnih okoljih, skrajna možnost pa je ohranjanje njihovih zamrznjenih tkiv in genetske zasnove v kriozbirkah, ki so nujne na nacionalnih in na mednacionalni ravni. Jonathan Coddington iz Muzeja naravne zgodovine Smithsonian je prepričan, da bo to ključnega pomena.

Pomembno vlogo pri varovanju kritično ogroženih vrst imajo botanični in živalski vrtovi. Boris Kryštufek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pa je izpostavil problem, da Slovenija nima institucije, ki bi vodila nacionalni kataster vrst.

Težava je tudi v tem, da ni niti instrumentov za pravočasno zaznavanje težav. Tako je leta 2015 iz slovenskega morja izginil bračič, ki je biogradnik. Prav ti so ključnega pomena, vendar se v zahodnem Sredozemlju pojavlja problem hitrega upadanja in izginjanja teh vrst.

Da bi vrste pravočasno zaščitili v njihovem naravnem okolju, potrebujemo zakonske temelje za izvajanje ustreznih ukrepov. Če gre že za vpliv podnebnih sprememb, pa moramo imeti pripravljene tudi strategije na lokalni ravni, da se ohranijo biogradniki in da se ogrožene vrste gojijo v kontroliranih okoljih, je izpostavila Martina Orlando Bonaca iz NIB.

Na okrogli mizi o vodi so strokovnjaki izpostavili, da je treba tam, kjer stanje voda ni dobro, začrtati in izvajati ukrepe renaturacije vodnega okolja, osredotočili pa so se tudi na vprašanja izboljšanja poplavne ogroženosti.

Kot so ugotavljali, je morda lažje najti kompromise na lokalnih ravneh, na posameznih porečjih, kjer prihaja do težav. Ljudje ob vodi še vedno želijo imeti različne nepremičnine in infrastrukturo. Hitrih rešitev pa tudi na tem področju ni, temveč bo treba spremeniti miselnost, je opozoril David Stanković iz NIB.

Petra Repnik iz Direkcije RS za vode je izpostavila primere dobrih praks, kakršen je projekt goMURra, ki je prinesel odprto razpravo z vsemi deležniki. Prav ta vključenost vseh deležnikov, tudi stroke in ljudi, ki živijo ob vodah, pa je pri iskanju rešitev ključna, so bili prepričani govorci.

Lahkih in hitrih rešitev ni niti na področju razogljičenja energetskega sektorja v Sloveniji, saj lahko novi energetski objekti uničujejo naravo in še poglobijo krizo biodiverzitete. Član gibanja Mladi za podnebno pravičnost Izidor Ostan Ožbolt je pojasnil, da je bil elektroenergetski sistem v preteklosti precej rigiden, a stabilen in zanesljiv, danes postaja mnogo bolj dinamičen, kompleksen in prepleten, proizvodni viri pa so manjši in bolj odvisni od naravnih pogojev.

Vse bolj se v sistem vključujejo tudi sami potrošniki. Prihajajo pa tudi vedno novejše tehnologije, ki bodo, kot je prepričan, v prihodnje igrale še pomembnejšo vlogo. Strokovnjaki so ob tem predstavili priložnost in možnosti, a tudi grožnje, ki jih prinašajo različni alternativni viri energije.