Raziskovalke biotehniške fakultete z objavo o socialnosti bakterije v ISME Journal
Ljubljana, 26. oktobra - Ugledna znanstvena revija ISME Journal je objavila članek raziskovalk Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani o raziskavi, v kateri so preučevale vpliv sorodnosti bakterij na zasedanje površin. Kot so zapisali na fakulteti, so znanja o medsebojnih odnosih mikroorganizmov med drugim ključna za razvoj bolj učinkovitih probiotikov.
Raziskovalke katedre za mikrobiologijo na ljubljanski fakulteti so z raziskavo pokazale, da kooperativne bakterije lahko pomagajo bližnjim sorodnikom, ki niso sposobni premikanja, medtem ko manj sorodne odstranijo iz kooperativnih skupin s pomočjo kompetitivnega izključevanja in s tem preprečijo goljufanje.
Kot je pojasnila Barbara Kraigher, ki je raziskavo vodila z Ines Mandić Mulec v sodelovanju s Polonco Štefanič in magistrsko študentko Moniko Butolen, so v članku predstavile "rezultate raziskave o vplivu sorodnosti bakterij na zasedanje površin in sodelovanje med bakterijskimi sevi okoljsko in komercialno pomembne vrste Bacillus subtilis."
Bacillus subtilis je po navedbah Ines Mandić Mulec namreč zelo pomemben probiotik, ki pospešuje rast rastlin, in biopesticid, zaradi česar bi lahko rezultati raziskave pripomogli k razvoju novih pristopov za "zaščito zdravja rastlin, živali in človeka".
Raziskovalke so se v članku z naslovom Sorodstveno razlikovanje usmerja površinsko izključevanje pri rojenju bakterije Bacillus subtilis in omejuje izkoriščanje surfaktina osredotočile na rojenje pri bakterijah, ki je po besedah Barbare Kraigher "pomemben in kompleksen proces, ki je še vedno slabo raziskan primer sodelovanja med bakterijami".
Kot so še zapisali na fakulteti, so mikroorganizmi najštevilčnejši prebivalci tega planeta, zaradi česar je "ključno, da razumemo njihove medsebojne odnose in mehanizme, ki sprožijo prevlado enega mikroorganizma nad drugim, kar lahko posledično vpliva na biotsko pestrost mikrobnih združb".
"Mikroorganizmi vstopajo v negativne ali pozitivne interakcije, pri čemer zelo slabo poznamo posledice odnosov med predstavniki iste vrste bakterij. Ta znanja so ključna za razvoj bolj učinkovitih probiotikov in optimizacijo različnih mikrobno pogojenih bioprocesov," so še zapisali.
Članek o študiji, ki jo je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, je dostopen na https://www.nature.com/articles/s41396-021-01124-4.