Za zgodnejše odkrivanje raka trebušne slinavke pomembno tudi osveščanje ljudi o simptomih

Za vse vrste raka velja, da je zgodnje odkrivanje pomembno, saj so v zgodnjih stadijih ozdravljivi. A raka trebušne slinavke zdravniki običajno odkrivajo pozno. Bolnikov, ki jih lahko zdravijo operativno in ki imajo najboljše izhode zdravljenja, je pri nas manj kot deset odstotkov. Ponekod v tujini je statistika boljša in znaša do 20 odstotkov, je na spletnem pogovoru povedala vodja oddelka za internistično onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana Janja Ocvirk.

Zato je pomembno, da so ljudje sami pozorni na znake in simptome, ki bi lahko kazali na raka trebušne slinavke. Po besedah Ocvirkove so znaki nespecifični in se pokrivajo z drugimi znaki. Znaki tega raka so lahko bolečine v zgornjem delu trebuha pod levim rebrnim lokom, svetlo blato, temen urin, hujšanje, splošno slabo počutje in oslabelost. Če ti znaki ne minejo, je nujno potreben obisk zdravnika, je opozorila Ocvirkova. Tudi število teh rakavih bolnikov narašča, letno odkrijejo okoli 450 novih bolnikov, približno 385 jih umre.

Trenutno stroka ne pozna možnosti širše zastavljenega presejalnega programa za rak trebušne slinavke, je pa pri nas od letos vzpostavljen presejalni program za dedni rak trebušne slinavke.

Predsednica Združenja EuropaColon Slovenija Ivka Glas je povedala, da vse spodbujajo, da ob simptomih, ki lahko kažejo na raka trebušne slinavke, obiščejo zdravnika, povedo za težave in prosijo, da se jih napoti na diagnostiko. Ob tem pa ugotavlja, da so težave pri specialističnih pregledih. Čeprav naj bi po smernicah bolniki z rakom trebušne slinavke diagnozo dobili v enem mesecu, praksa kaže, da je na vse preiskave potrebno čakati in da so redki bolniki, ki to opravijo hitro.

Na spletnem pogovoru je svojo izkušnjo, ki je vodila do diagnoze in zdravljenja raka trebušne slinavke, predstavila Milena Ličen, ki je, kot je povedala Ivka Glas, diagnostiko več ali manj opravila samoplačniško. V združenju si zato želijo, da bi bili bolniki hitro diagnosticirani in napoteni na ustrezno zdravljenje, je na pogovoru z naslovom Rak trebušne slinavke - Izziv za celotno družbo, ki so ga pripravili tudi ob zaključku dvoletne kampanje Skupaj smo v tem!, še povedala predsednica Združenja EuropaColon Slovenija Ivka Glas.

Doslej je v času epidemije novega koronavirusa delo na Onkološkem inštitutu teklo nemoteno in če so bolniki poslani na zdravljenje na inštitut, so zdravljeni enako, kot so bili pred epidemijo, je pojasnila strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Irena Oblak.

Opažajo pa, da se včasih zatika prej in tudi podatki kažejo, da je bil v času prvega vala epidemije 30-odstotni upad vseh potrjenih rakavih bolezni, kasneje je bil upad nekoliko manjši. Glede prihodnjih dni, ko je epidemija pri nas na novem vrhuncu, pa je Oblakova povedala, da realno obstaja tudi možnost ustavitve dela na inštitutu, če se bo število covidnih bolnikov še naprej povečevalo in bo potrebno ustaviti druge dejavnosti.

"Rak kljub covidu ostaja ključni javnozdravstveni problem, ki tudi po covidu ne bo izginil, zato je za njegovo obvladovanje potrebna sistematična in celovita obravnava," pa je dejala Mojca Gobec z ministrstva za zdravje.

In prav to po njenih besedah prinaša državni program in tretji akcijski načrt glede obvladovanja raka, ki ga bo ministrstvo v kratkem poslalo na vlado. Program zajema primarno preventivno, zgodnje odkrivanje, presejanja, kjer je to mogoče, diagnostiko, obravnavo in zdravljenje, rehabilitacijo, pa tudi raziskovanje in paliativno oskrbo.