Novogoriška univerza bo v prihodnje ponujala še kakovostnejši študij in nove študijske programe

"Ta univerza v 25 letih monotono raste in je v tem času naredila neverjeten napredek. Ta napredek je tako kot otrok, ki raste - nekateri otroci prehitro rastejo in jih vse boli in so nerodni. Pri UNG tega ni bilo, rasla je zelo skladno z rastjo kadrovskega potenciala in drugega. In na ta način je potrebno nadaljevati razvoj, to je gotovo," je v pogovoru s STA povedal Golob.

Napovedal je tudi posodobitve študijskih programov, po drugi strani pa načrtujejo odpiranje novih študijskih programov. "V Sloveniji primanjkuje študijskih programov s povezovanjem naravoslovnih in družboslovnih oziroma humanističnih vsebin, kot so na primer znanstveni novinarji."

Študentov je vse manj, študijskih programov pa vse več, zato se bodo morale nekatere fakultete boriti zanje. Prav zato je potrebno sodelovanje med univerzami. "To je stvar, ki se je začela v zadnjem času bistveno spreminjati. Ne vem, kdaj se je začelo to dogajati, morda od trenutka, ko so univerze na eni strani in raziskovalne institucije na drugi strani dosegle neko soglasje, da smo prišli do novega zakona o znanstveno-raziskovalni in inovativni dejavnosti. Različne institucije se tako zavedajo pomena sodelovanja znotraj Slovenije in po drugi strani tudi enotnega nastopa navzven," je poudaril Golob.

To je pomembno, če želi Slovenija privabiti mlade strokovnjake in študente iz tujine. "Dokler bo vsaka univerza hodila sama zase po nekih študentskih tržnicah, ne bomo imeli velikega uspeha," je opozoril.

Pomembno pa je tudi čezmejno sodelovanje, saj je imela novogoriška univerza vedno željo delovati v čezmejnem prostoru. Dosedanji poskusi, ko je ena od fakultet novogoriške univerze delovala v italijanski Gorici, so se zaključili zaradi različnih težav in delovanja v dveh različnih državah, vendar si tovrstno delovanje želijo ponovno vzpostaviti. Prav tako Golob napoveduje, da si bo še naprej prizadeval za vzpostavitev in gradnjo kampusa.

"Za tako majhno in dinamično univerzo je enoten kampus nujen, da se na enem mestu skoncentrira vse. Študenti morajo na enem mestu začutiti pripadnost. Nenazadnje pa je sodoben kampus izjemna reklama za univerzo, kar je znano iz ZDA, kjer so univerze rangirane po kvaliteti kampusov. Zato upamo, da bo neko spoznanje na lokalni bodisi na nacionalni ravni, da UNG potrebuje kampus in bomo zato dobili primerno zemljišče," je še povedal Golob.

Tudi dosedanji rektor Zavrtanik je v pogovoru za STA poudaril pomen izgradnje kampusa. Kot je dejal, mora kvaliteten kampus ponujati vse za kvalitetno delo in življenje, tako študentov kot tudi zaposlenih in gostujočih profesorjev.

"Projektov nas nikoli ni bilo strah, čeprav smo bili vedno relativno majhna institucija, tudi velikih projektov ne. Izgradnja kampusa pa je še neuresničen projekt, ki me najbolj boli. V 26 letih nam ga ni uspelo zgraditi, še huje - prav tam smo, kjer smo bili pred 20 leti, brez zemljišča in brez neke lokalne podpore, da bi nekdo videl v nas neko kvalitetno majhno univerzo, ki za svoj nadaljnji razvoj potrebuje kampus. Vendar ideje o kampusu ne bomo opustili, pač pa peljali ta projekt naprej in upam, da uspešneje kot doslej. Za univerzo, kot je naša, bi bilo zelo pomembno, da je vsa dejavnost na enem mestu," je dejal Zavrtanik.

Novogoriška univerza je začela nastajati leta 1993, ko je bil Zavrtanik še zaposlen na Inštitutu Jožef Štefan. "Že takrat smo precej razmišljali o večno odprtem vprašanju sodelovanja med univerzami in inštituti. Tedanje vodstvo inštituta smo zato imeli nekakšen cilj, da bi inštitut spremenili v tehnično univerzo," je povedal.

Kot je dodal, sprva sicer niso imeli tako ambicioznega načrta, a so kasneje ugotovili, da je to izvedljivo. "Vendar nam tega ni uspelo narediti takoj, novo vodstvo inštituta pa ni imelo interesa, da bi bil inštitut tudi izobraževalna ustanova," je dodal. Nekaterim, med njimi je izpostavil Mladena Franka, Boštjana Žekša, Boruta Lavriča in še nekatere, pa se je zdelo, "da je bilo že preveč dela vloženega v ta projekt in smo šli na svoje". "Tako so ustanovili Fakulteto za znanosti o okolju, ki je bila majhna, butična doktorska šola. Že takoj na začetku pa smo čutili naboj, da lahko to inštitucijo nadgradimo," je začetke Univerze v Novi Gorici opisal Zavrtanik.

Iz te fakultete je kasneje nastala Politehnika, iz nje pa Univerza z nekaj manjšimi fakultetami. Trenutno novogoriška univerza združuje sedem fakultet, poleg naravoslovnih in tehničnih programov ponuja tudi študij humanistike in umetnosti.

Boštjana Goloba so za novega rektorja izbrali v posebnem internem postopku, saj novogoriška univerza ni javna ustanova, kjer se rektorje voli. V zadnjih mesecih je že delal na UNG, pred tem pa večino časa na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je bil v letih 2015 in 2016 prodekan. Sodeloval je tudi z ljubljanskim Inštitutom Jožef Štefan, Evropsko organizacijo za jedrske raziskave CERN v Ženevi in Nacionalnim laboratorijem za raziskave visokoenergijskih pospeševalnikov KEK v japonski Tsukubi.

Golob je avtor ali soavtor več kot 700 znanstvenih prispevkov v mednarodnih revijah in se uvršča med deset najbolj citiranih slovenskih raziskovalcev. Za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev je dobil Zoisovo priznanje.