Rektorji optimistični zaradi načrtovanih sredstev za znanost, a zaskrbljeni zaradi padca zaupanja vanjo
Ljubljana, 3. februarja - Rektorji štirih slovenskih univerz, mariborske, ljubljanske, koprske in novogoriške, so v spletnem pogovoru v okviru projekta STAznanost, med drugim poudarili pomen novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti za razvoj domače znanosti v prihodnjih letih. Se pa znanost med drugim sooča s padcem zaupanja, so opozorili.
Glavna tema pogovora z rektorji Univerze v Ljubljani Gregorjem Majdičem, Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem, Univerze na Primorskem Klavdijo Kutnar in Univerze v Novi Gorici Boštjanom Golobom so bili dosežki in težave na področju znanosti v preteklem letu.
Sogovorniki so soglasno poudarili, da je bilo lansko leto zelo pozitivno za dosežke slovenske znanosti. Veliko upov za prihodnost pa polagajo zlasti v novi zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki se je začel uporabljati v začetku letošnjega leta.
Po oceni novega rektorja Univerze v Novi Gorici Goloba zakon pomeni tektonske premike v organizaciji in financiranju raziskovalne dejavnosti, saj bo Slovenija poslej v ta namen namenjala odstotek bruto domačega proizvoda, kar je bistveno več kot doslej.
Kutnarjeva pa je spomnila, da je bil zakon v parlamentu sprejet soglasno, kar kaže, da se Slovenija vendarle zaveda pomena znanosti za prihodnji čas. Najbolj pomembno po njenem mnenju je, da zakon predvideva podvojitev finančnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost v prihodnjih treh letih.
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti namreč med drugim ureja stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, možnost nagrajevanja odličnih raziskovalcev in odprtega dostopa do znanstvenih objav. Omogočil naj bi tudi boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor. Cilj zakona je, da delež javnih sredstev za znastvenoraziskovalno dejavnost doseže odstotek BDP, tudi s povečanjem državnega financiranja.
Med pozitivnimi dosežki lanskega leta je Kutnarjeva izpostavila, da so vse slovenske univerze in raziskovalne institucije v letu 2021 objavile približno 14 odstotkov več kakovostnih publikacij kot v letu poprej. Prav tako je bila Slovenija prvič nad evropskim povprečjem po pridobitvi štipendij Marie Curie v stebru znanstvene odličnosti v programu Obzorje Evropa. V Sloveniji smo prejeli 11 takšnih projektov, ta uspeh kaže, da imamo v Sloveniji odlične znanstvenike, je poudarila.
A če je bilo leto 2021 za slovensko znanost zelo uspešno, je ob tem trčila na nove izzive. Eden od njih bo, kako premostiti vse večji padec zaupanja družbe v znanost. Po Majdičevi oceni se je slovenska družba v času epidemije nekoliko odmaknila od znanosti. "Vidimo, da družba izgublja zaupanje v znanost in v tem vidim enega glavnih izzivov za prihodnja leta," je poudaril Majdič.
Z Majdičem se je strinjal Kačič, ki padec zaupanja povezuje tudi s tem, da družba vedno težje sledi razvoju znanosti. Pri tem je kot primer navedel hiter razvoj družbenih omrežij. Slednja po eni strani dajejo posameznikom bistveno večjo moč biti slišani brez kakršnekoli odgovornosti, po drugi strani pa so prek družbenih medijev tudi bolj izpostavljeni.