Kulturni bazar: Nevrolog Pirtošek o vplivu umetnosti na možgane

Umetnost namreč omogoča integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja.

Odločitev, da Kulturni bazar odpira naravoslovec, zdravnik in raziskovalec, je Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, uvodoma označil za drzen korak. A kot je dejal, ni naključje, saj je v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih prišlo do prej nepredstavljivega sodelovanja med znanostjo in umetnostjo. Danes umetnik s fascinacijo zre v človeške možgane, znanstvenik s fascinacijo na umetnost.

Izpostavil je, da v časih težkih preizkušenj ljudje veliko bolj intenzivno iščemo kulturo in umetnost. Eden od razlogov je, da imamo več časa, veliko krat smo tudi izolirani. Tretji razlog pa je, da intuitivno čutimo, da so spremembe, ki jih umetnost povzroča v naših možganih, zdravilne in nas lahko vodijo do blagostanja.

V nadaljevanju se je osredotočil na vpliv glasbe, ene redkih človeških aktivnosti, ki aktivira vse dele možganov - za pozornost, spomin, koordinacijo gibov, razumevanje govora, logično razmišljanje, razvijanje socialne in emocionalne inteligence. A kot je poudaril, nam tudi mnoge druge aktivnosti v kulturi in umetnosti omogočajo integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja.

Kot je povedal Pirtošek, možganske celice niso zamrznjene v času in prostoru, ampak komunicirajo med seboj, gradijo nove in uničujejo stare poti, izgrajujejo in razgrajujejo naše spomine, kaj bodo naredile, pa je v veliki meri odvisno od nas samih. Poslušanje glasbe ali opazovanje slike možgane spreminja v celotnem spektru, od atomov do celotnih možganskih polobel. Pojasnil je, da se največ teh sprememb dogaja v prvih petih letih življenja, pozneje so te spremembe manj intenzivne, ter poudaril, da je garancija za zdravo družbo zdrav otrok.

V nadaljevanju je navedel nekaj primerov vpliva umetnosti na bolne možgane, denimo v primeru epilepsije, kjer določena glasba zelo blažilno deluje na napade. Umetnost zelo terapevtsko učinkuje tudi pri ljudeh, ki jih je zadela kap. Naštel je tudi nekaj umetnikov, ki so zboleli za možgansko boleznijo. Med njimi je francoski skladatelj Maurice Ravel, ki je svoj znameniti Bolero napisal že v času bolezni.

Umetnost in kultura pa nas lahko, kot je poudaril Pirtošek, tolažita in zdravita tudi v vsakdanjem življenju.

Kot je še povedal, je nevroznanost v zadnjih nekaj letih odkrila tudi, da se možgani nenavadno hitro sinhronizirajo z okolico. Če več ljudi gleda neko podobo, se jim v istih delih možganov aktivirajo zrcalni nevroni. Kot je dejal, smo biološko obsojeni, da se na nek način povezujemo, in študije so pokazale, da je še posebej močen sinhronizator med ljudmi umetnost. A kot je poudaril, je takšna sinhronizacija izrazita zlasti v primeru povezovanja, na ta način pa krepimo empatijo, občutimo in krepimo socialno kohezijo. V primeru tekmovanja do te sinhronizacije ne pride.

"Danes bolj kot kadarkoli moramo imeti upanje. Upanje nam dajeta tako znanost kot tudi umetnost," je sklenil Pirtošek.