Na Grošljevem simpoziju o vraževerju in čarovništvu v antiki
Ljubljana, 6. junija - Letošnji Grošljev simpozij, ki se danes začenja v Atriju ZRC SAZU, bo posvečen vraževerju in čarovništvu v poganski in krščanski antiki ter vlogi in vplivu, ki ju je imelo antično izročilo v vraževerju poznejših obdobij. Tudi tokrat je izbor prispevkov izrazito interdisciplinaren.
V Društvu za antične in humanistične študije so letošnje srečanje naslovili Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki. V tridnevnem programu bodo sodelovali klasični filologi, arheologi, teologi, zgodovinarji, literarni zgodovinarji in drugi strokovnjaki.
Avtorji referatov prihajajo z Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem, Papeške univerze Gregoriana, iz ZRC SAZU, Muzeja in galerij mesta Ljubljana, Narodnega muzeja Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Nadškofijskega arhiva Ljubljana.
Prvi dan bo prinesel štiri referate, ki bodo osvetlili naslovno tematiko s pomočjo arheoloških najdb, drugi dan pa pet teološko-zgodovinskih prispevkov o čarovništvu in reakcijah nanj v krščanstvu in islamu. V sredo bosta na vrsti čarovništvo in vraževerje v književnosti.
Po navedbah stroke prevladuje vtis, da so bile čarovnice in čarovništvo pojav, ki se je na tleh današnje Evrope razmahnil šele v času srednjega in začetku novega veka ter pod vplivom verske gorečnosti. Zadnjo čarovnico so sežgali v nekem švicarskem kantonu leta 1782.
Toda v resnici je človeštvo že od pamtiveka vznemirjal dialog s skrivnostnimi silami. Zato so v vseh, tudi najzgodnejših civilizacijah zaznane manifestacije človeške želje po občevanju s svetovi onkraj nas in znotraj nas. Antika ni bila pri tem nikakršna izjema, opozarja stroka.
Vzporedno z institucionaliziranimi obredi na čast velikim bogovom panteona je v Grčiji in širše v rimskem imperiju živel tudi svet manj dostopnih, skrivnostnih kultov, misterijev, katerih nauke in obrede, ki so odgovarjali na vprašanje metafizike, človeške usode in osebnega odrešenja, so poznali le redki posvečeni.
Sklepni dan letošnjega simpozija bodo sooblikovali tudi študentje oddelka za klasično filologijo ljubljanske filozofske fakultete, in to s predstavitvijo razstave o Joannisu Kapodistriasu, pomembnem državniku na prelomu 18. in 19. stoletja in prvem predsedniku neodvisne grške države. Njegova družina je izvirala iz Slovenije.
Sicer se je Grošljev simpozij, ki poteka že 13. zapored, rodil iz želje, da bi zaznamovali spomin na akademika in klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979), pa tudi, da bi približali antiko in humanistične študije sodobnemu občinstvu.
Prvi simpozij leta 2009 je bil spremljajoči dogodek k odkritju spominske plošče na Grošljevi rojstni hiši v Kamniku. Zaradi velikega zanimanja so v Društvu za antične in humanistične študije sklenili uvesti tradicijo Grošljevega simpozija.
Izbor referatov je vsakokrat objavljen v posebnem bloku prve ali druge številke letnika klasičnofilološke revije Keria.