STAznanost

S krepitvijo slovensko-avstrijskega sodelovanja do hitrejšega razvoja vodikovih tehnologij

Ljubljana, 23. junija - Kemijski inštitut je v torek izvedel zaključno konferenco dvoletnega projekta H2GreenTECH, ki je namenjen krepitvi slovensko-avstrijskega čezmejnega sodelovanja za razvoj vodikovih tehnologij. Medregionalno povezovanje na tem področju je namreč po prepričanju šestih partnerjev projekta nujno za uspešen energetski prehod, so sporočili z inštituta.

Vodilna vloga v projektu H2GreenTECH je pripadla prav Kemijskemu inštitutu. Iz Slovenije sta sodelovala še ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Štajerska gospodarska zbornica, na avstrijski strani pa Tehniška univerza iz Gradca, raziskovalni center Forschung Burgenland z Gradiščanskega in Koroška univerza uporabnih znanosti iz Beljaka.

Poleg krepitve slovensko-avstrijskega čezmejnega sodelovanja za razvoj vodikovih tehnologij so si partnerji za cilj zadali tudi združitev regionalnih prednosti in tehnoloških znanj za vzpostavitev tehnološkega sektorja na območju Štajerska-Gradiščanska-Koroška v Sloveniji in Avstriji, so pojasnili na Kemijskem inštitutu.

Del torkove zaključne konference je bila tudi okrogla miza, na kateri so strokovnjaki iz obeh držav med drugim razpravljali o razvojnih priložnostih za vzpostavitev vodikove doline na medregionalnem območju. Poudarili so, da mora biti vodik nujno del učinkovitega sistema prehoda na obnovljive vire energije. Prav čezmejno oziroma medregionalno sodelovanje pa bo omogočilo, da raziskovalni centri, podjetja in izobraževalne institucije izboljšajo svoje kompetence.

Pomemben rezultat projekta H2GreenTECH je tudi akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji, ki bo dostopen na spletni strani projekta. Dokument se nanaša na pričakovani razvoj teh tehnologij do leta 2025 v obeh državah. Vključuje tudi napovedi za leto 2030 na podlagi energetskih in podnebnih načrtov obeh držav. Na Kemijskem inštitutu so v zvezi s tem opozorili, da Slovenija še nima nacionalne strategije za vodik, medtem ko je Avstrija novo strategijo objavila v začetku letošnjega junija.

Sodelujoči v razpravi so prav tako poudarili, da je treba že na začetku širšo javnost izobraziti o vodiku kot energetski možnosti, dolgoročno pa se je nujno usmeriti v zagotavljanje cenovne učinkovitosti, saj so zaenkrat ostale možnosti, predvsem na področju mobilnosti, konkurenčnejše.