Fiziologinja Shawnda Morrison: Na vse pogostejše vročinske valove se bomo morali prilagoditi
Toronto/Ljubljana, 3. julija - Na vročinske valove, ki bodo vse pogostejši in dolgotrajnejši, se bomo ljudje morali prilagoditi, je v pogovoru za STA poudarila fiziologinja Shawnda Morrison iz skupine SLOfit. Ob tem pravi, da rešitev ni v izogibanju vročine, pač pa v premišljenem izpostavljanju vročini v hladnejših delih dneva.
Fiziologinja Shawnda Morrison je Kanadčanka, ki že 12 let živi v Kopru. Strokovno deluje na področju srca, ožilja in ergonomije. Njeno raziskovanje je usmerjeno predvsem v fiziologijo človeka v ekstremnih okoljih. Več kot 20 let raziskuje tudi fiziologijo športne vadbe in sposobnosti športnikov, ki delujejo v ekstremnih okoljih. Kot članica skupine SLOfit ljubljanske fakultete za šport preučuje vpliv toplotnih valov na človeško fiziologijo in vedenje. Za Kanadsko in Evropsko vesoljsko agencijo je vodila kompleksne mednarodne raziskave, kjer je preučevala vplive dolgotrajnega ležanja.
Morrisonova opozarja, da vročinski valovi postajajo vse pogostejši in trajajo vse dlje, zato se bomo morali ljudje na nove razmere prilagoditi. Spomnila je, da se ljudje z vročino težje spopadamo na začetku poletja kot ob koncu, saj se v daljših časovnih obdobjih na vročino do neke mere prilagodimo. Zato je po njenih besedah pomembno, da se vročini ne izogibamo, pač pa se ji izpostavljamo na pameten, strateški način. "To na primer pomeni, da gremo s psom na sprehod zjutraj, še preden postane preveč vroče," je pojasnila.
Človeško telo se po njenih besedah z vročino spopada s termoregulacijo in potenjem. Na dolgi rok se telesa vročini posledično prilagodijo tako, da se posameznik več poti. "To je dobro, saj se preko vode, ki jo telo oddaja, hladimo," je pojasnila in ob tem izpostavila pomen nadomeščanja izgubljene tekočine s pitjem vode ali drugih sadnih pijač, ki ne vsebujejo alkohola. Pomembna je tudi čim boljša telesna pripravljenost, je poudarila.
Zaradi vse pogostejših in dolgotrajnejših vročinskih valov pričakuje uvedbo drugačnih standardov in strategij dela, predvsem pri poklicih, kjer so delavci neposredno izpostavljeni vročini, denimo s pogostejšimi in daljšimi počitki.
V Združenih državah Amerike so raziskave po njenih besedah pokazale, da so v času vročinskih valov obiski urgenc pogostejši kot sicer, saj so vročinski valovi povezani s srčnožilnimi zapleti, kapjo in epilepsijo, posamezniki se lahko soočajo tudi z možganskožilnimi in živčno-mišičnimi težavami.
Največje tveganje za zdravstvene težave je pri starejših, ki sami živijo v stanovanju brez hlajenja. V primeru počasnega segrevanja okolice se lahko niti ne zavedajo, da jim postaja vroče in da so dehidrirani, kar lahko pripelje do zdravstvenih zapletov, celo smrti. Ker se telo ohlaja tako, da del krvi preusmeri bližje koži, lahko ob tem, ko vstanejo, izgubijo zavest in se poškodujejo.
Tvegana skupina so tudi otroci, saj termoregulacija njihovih teles poteka nekoliko drugače - potijo se v manjšem obsegu kot odrasli. Namesto potenja se njihova telesa na vročino odzovejo tako, da pretok krvi v večji meri preusmerijo bližje koži, zaradi tega pa se lahko hitreje pregrejejo.
Morrisonova s kanadskimi kolegi drugo leto zapored začenja raziskavo Active Heatwave, v okviru katere bodo preučili, če odrasli vročino občutijo drugače kot otroci in kakšen je vpliv temperatur na gibalne navade otrok. Ob tem naproša družine k izpolnjevanju spletnega vprašalnika, ki je aktiven v času vročinskih valov, in je dostopen na povezavi sta.si/qXITUN.
Poudarila je tudi pomen zelenih površin v mestih, kjer se lahko ljudje gibajo v senci. Večja mesta imajo zaradi asfaltnih in betonskih površin namreč večje težave z vročino.