Japonski znanstveniki z novo metodo za lažje shranjevanje celic
Tokio, 9. avgusta - Japonskim znanstvenikom je uspelo klonirati miši s pomočjo celic, shranjenih s "sušenjem z zamrzovanjem" ali liofilizacijo. S tem prebojem bi lahko v prihodnje pomagali pri ohranitvi živalskih vrst in rešili trenutne težave z dolgoročnim shranjevanjem celic, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Vzorci celic so običajno shranjeni s tekočim dušikom pri izjemno nizkih temperaturah, kar je drago in nezanesljivo ob izpadu električne energije. Poleg tega je vzorce semenske in jajčne celice pri starih ali neplodnih živalih težko pridobiti.
Ne glede na to je shranjevanje vzorcev ogroženih vrst morda edini način, da bi lahko njihovo izumrtje v prihodnosti preprečili s kloniranjem. Združeni narodi namreč opozarjajo, da se izumiranje živalskih vrst po vsem svetu pospešuje in da bi jih lahko zaradi človeških vplivov, kot so podnebne spremembe, izginilo vsaj milijon.
Znanstveniki z japonske Univerze v Yamanashiju so se problema lotili z liofilizacijo somatskih celic, ki so jih shranili pri minus 30 stopinjah Celzija. Predhodno so sicer že dokazali, da lahko liofilizirane mišje semenske celice preživijo vsaj leto dni tudi pri sobni temperaturi.
Kasneje so iz dveh tipov mišjih celic kljub celični smrti in precejšnji poškodbi DNA ob liofilizaciji ustvarili klonirane blastocite ali skupek celic, ki se razvije v zarodek. Iz njih so nato pridobili linije matičnih celic, s katerimi so ustvarili 75 kloniranih miši.
Ena od miši je preživela leto in devet mesecev, ekipa pa je uspešno parila samice in samce kloniranih miši z naravnimi partnerji in dobila normalne mladiče.
Kljub temu je uspešnost kloniranja miši iz celic, shranjenih v tekočem dušiku ali pri zelo nizkih temperaturah, med dvema in petimi odstotki, medtem ko je uspešnost z liofilizacijo le 0,02 odstotka. V raziskavi japonskih znanstvenikov so klonirane miši rodile manj potomcev, kot bi jih pričakovali od naravno rojenih miši, zataknilo pa se je tudi, ko je ena od linij matičnih celic, razvitih iz moških celic, rodila samo klone ženskih miši.
Optimističen ostaja profesor Teruhiko Wakayama fakultete za vede o življenju in okolju, eden od vodilnih znanstvenikov v raziskovalni skupini. "Verjamemo, da bomo v prihodnosti z iskanjem zaščitnih sredstev za liofilizacijo in izboljšanjem metod sušenja lahko zmanjšali število nepravilnosti in povečali rodnost," je povedal za AFP. "Liofilizacija bi lahko sčasoma omogočila poceni in varno shranjevanje genskega materiala z vsega sveta."
Nekoliko bolj zadržan je Simon Clulow, višji raziskovalec na Centru za ohranitveno ekologijo in genomiko Univerze v Canberri: "Čeprav metoda verjetno ne bo v celoti nadomestila shranjevanja s tekočim dušikom, predstavlja zelo vznemirljiv napredek za t.i. "biobankiranje" ogrožene svetovne biotske raznovrstnosti. Izdelava protokolov za shranjevanja s tekočim dušikom je lahko težavna in draga, zato so alternativne možnosti, zlasti tiste, ki so cenejše in zanesljivejše, zelo dobrodošle," je dodal za AFP.