Projekt Open Borders ponuja nov pogled na območje Alpe-Jadran v času hladne vojne

"Projekt je namenjen temu, da drugače premislimo zgodovino Evrope v času hladne vojne, da nanjo pogledamo iz drugačne perspektive kot te, ki je razširjena v zadnjih letih, da je bila po koncu druge svetovni vojne razdeljena celina. V ta pogled želimo vključiti pogled iz jadranske perspektive in na ta način spodbuditi različna razmišljanja o naši polpretekli zgodovini. Kako je bilo mogoče sodelovati v času, ko sta si Vzhod in Zahod stala nasproti, kako je bilo znotraj te svetovne delitve možno sodelovanje," povzema Klabjan.

Uradni naslov projekta v angleščini se glasi Open Borders - Cold War Europe Beyond Borders: A Transnational History of Cross Border Practices in the Alps-Adriatic area from World War II to the present (Hladnovojna Evropa preko meja: transnacionalna zgodovina čezmejnih praks v območju Alpe-Jadran od druge svetovne vojne do danes). Prijavljen je bil na ERC panel za zgodovino (SH6) ter postal eden izmed 13 izbranih med 85 prijavami.

Konkurenca je bila ostra, odločilne razlike pa majhne, zaradi česar je sama priprava in prijavni proces trajal več let. "Na koncu po mojem mnenju komisije ni prepričala neka beseda, nek stavek na pravem mestu, kar sicer nedvomno pomaga. Mislim, da jih je prepričala ideja, kajti Evropska komisja preko tega projekta spodbuja razmišljanje izven ustaljenih vzorcev, kar projekt naše raziskovalne skupine lahko ponudi."

Območje Alpe-Jadran kor prostor sodelovanja in preseganja meja

Projekt v fokus jemlje območje Alpe-Jadran, torej severovzhodni del Italije, južni del Avstrije, Slovenijo in Hrvaško kot dela Jugoslavije. Razume ga kot neko integralno območje, ki je znotraj Evrope omogočilo oblike sodelovanja in presegalo začrtane meje dolgo pred padcem berlinskega zidu.

Ko je britanski premier Winston Churchill leta 1946 skoval maksimo o železni zavesi, ki naj bi tekla vertikalno od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranu, je sooblikoval še danes prevladujoč narativ o hermetični delitvi med državami t.i. Zahoda in Vzhoda. Zgodovina čezmejnega sodelovanja na območju Alpe-Jadran, tudi v senci grozot druge svetovne vojne, ponuja drugačen, kompleksnejši narativ. Integracija tega območja se je na vsakodnevni ravni kazala že v materialnih praksah. Iz Jugoslavije so ljudje denimo šli v Italijo kupovati pralni stroj, iz Italije v Jugoslavijo proslaviti birmo svojega otroka, Avstrijci so čez mejo kupovali Radensko...

Po Klabjanovih navedbah se bo projekt izrecno ukvarjal tudi z vprašanjem pohodništva kot prakse čezmejnega sodelovanja ter gora in planinskih koč kot prostorov srečevanja. V ta kontekst bodo vključili primer Tromeje in pohodniškega srečanja treh dežel, ki je od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja postal primer sodelovanja, v nasprotju s paradigmo o gorah kot krajih izključevanja in nacionalnega boja, kot je veljalo v preteklosti.

"Alpe-Jadran ni neka absolutna specifika v smislu čezmejnega sodelovanja v Evropi, s tem so pričeli v državah Beneluksa, na Poljskem, v Vzhodni Nemčiji in drugod, specifika je bil, ker je vključeval države z različnimi političnimi, vojaškimi, ekonomskimi sistemi v nek integriran prostor. V tem smislu je dokaz, da je bilo mogoče sodelovati ne glede na različne in nasprotujoče si oblastne strukture." V tem Klabjan vidi tudi potencialna izhodišča za premisleke o aktualnih mednarodnih problematikah.

Za projekt 2,5 milijona evrov sredstev

Evropski raziskovalni svet, ki ga je leta 2007 ustanovila Evropska komisija kot prvo evropsko institucijo za financiranje vrhunskih pionirskih raziskav, je projektu dodelil 2,5 milijona evrov sredstev, namenjenih za 5 let raziskovalnega dela. V okviru projekta nameravajo izdati tudi tri monografije, 15 znanstvenih člankov in več javnih dogodkov, od okroglih miz do predavanj. Ob tem se zavedajo, da rezultati raziskovanja ne smejo ostati zgolj znotraj akademskih krogov ampak morajo priti do širše javnosti.

"V projekt so vključeni pretežno zgodovinarji, ti zgodovinarji pa imajo različne pristope s primesmi nekaterih drugih disciplin, antropologije, sociologije, preučevalci diplomatskih odnosov, političnih dimenzij, skratka gre za različne tipologije zgodovinopisnega pristopa." Klabjan ob tem verjame da so v raziskovalni skupini ustvarili tudi kompetentno mešanico mladih sil in preizkušenih kadrov.

"Gre za mešanico pristopov, temelj je brskanje po arhivih, pri čemer pa gre za različne tipologije arhivov. Od osebnih korespondenc, najdenih na kakšnem podstrešju, pisem, ki jih je kakšen potomec pustil v knjižnici, do fondov kot so ti, ki jih hranijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Vpletli bomo tudi osebne zgodbe prek intervjujev ljudi, vpletenih v čezmejno sodelovanje, od bivših ministrov, generalnih konzulov do ljudi, ki so bili na vsakodnevni ravni akterji tega sodelovanja."

Z delom bodo uradno pričeli prihodnje leto, po Klabjanovih besedah pa računajo na to, da se njihovo znanje ne bo zaključilo s tem projektom ampak da bo projekt na nekatera vprašanja odgovoril, hkrati pa bo odprl druga