S centrom Kemijskega inštituta bo dostop do naprednih genskih in celičnih zdravil lažji
Ljubljana, 7. novembra - Na Kemijskem inštitutu si prizadevajo za ustanovitev centra za tehnologijo genske in celične terapije, ki bi bolnikom omogočil dostop do napredenih genskih in celičnih zdravil. V Sloveniji imamo vrhunske strokovnjake, ki bi jih center lahko povezal, hkrati pa pomenil tudi pocenitev novih metod zdravljenja, so sogovorniki poudarili na okrogli mizi.
Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala je pojasnil, da bi center za tehnologijo genske in celične terapije, ki ga želijo na inštitutu razviti skupaj s partnerji, bolnikom dostop do najnaprednejših tehnologij.
"Škoda bi bilo, da ne bi znanja, ki je na razpolago v Sloveniji, uporabili, da dosežemo nek preboj," je poudaril in dodal, da so se v zadnjih letih v Sloveniji med raziskovalci na področju biomedicine, zdravniki in bolniki razvilo dobro sodelovanje.
Center bo po njegovih besedah razvijal genske in celične terapije. Sam računa, da bo ustanovljen v prihodnjem letu, predvsem s pomočjo sredstev evropskega inovacijskega sklada.
O pomenu centra je govoril tudi predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, hematolog in internist Samo Zver. Izpostavil je, da so najnovejše metode zdravljenja bolnikov vedno dražje, zato bi se lahko v prihodnosti zgodilo, da zdravljenje ne bi bilo več mogoče. Lasten center v Sloveniji bi tovrstna zdravljenja pocenil, je poudaril.
Kot je dejal, moramo v Sloveniji spremeniti miselnost, da je "znanost stvar dveh ali treh ali pa posameznika". V znanost je treba vključiti strokovnjake z najrazličnejših področij, saj vsak od njih s svojim znanjem in izkušnjami pomeni določen doprinos.
Predstojnik kliničnega oddelka za otroško mladostniško in razvojno nevrologijo UKC Ljubljana Damjan Osredkar je pojasnil, da je odkrivanje in zdravljenje redkih bolezni zelo napredovalo.
V Sloveniji je dostop do novih oblik zdravljenja relativno dober, zdravila za spinalno mišično atrofijo so bila v naši državi prek programa sočutne rabe denimo dostopna, še preden so bila registrirana v EU, je pojasnil. V prihodnosti si tudi sam želi, da bi nova zdravila razvijali v Sloveniji in bili na tem področju med vodilnimi državami.
Na novinarski konferenci so predstavili tudi zgodbo Špele Miroševič, mame dečka Urbana, prvega otroka v Sloveniji, ki so mu diagnosticirali gensko bolezen sindrom CTNNB1. Miroševič je s pomočjo Osredkarja, Jerale in drugih strokovnjakov vodila pobudo za razvoj genske terapije, ki bo pomagala Urbanu in drugim s tem sindromom. Center za tehnologijo genske in celične terapije bo omogočal takšna povezovanja strokovnjakov, je pojasnil Osredkar.
Ob tem je opozoril na problem, s katerim se zdravniki soočajo v Sloveniji in Evrope nasploh - pomanjkanje časa za raziskovanje, saj raziskovalno delo opravljajo ob siceršnjem rednem delu v zdravstvenih institucijah.
Projekt centra podpirajo tudi v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, je poudarila izvršna direktorica združenja Kristina Modic.